Trnova pot izvedbe fiskalnega pravila

Ljubljana – Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu še nima dvotretjinske večine v državnem zboru, je ključna ugotovitev po današnjem srečanju koalicijskih predstavnikov, ki sta se jim pridružili še opozicijski NSi in Zaab, brez SDS in ZL.

Z zapisom fiskalnega pravila v ustavo so se slovenske politične stranke ukvarjale ves čas od jesenskih volitev 2011, po dveh letih pa jim je to na koncu le uspelo, saj je bilo treba doseči dvotretjinsko večino – to se je zgodilo poleti 2013, kmalu zatem, ko je vlado prevzela koalicija pod vodstvom premierke Alenke Bratušek. Vendar sam vpis fiskalnega pravila v ustavo ne pomeni nič, če ga ne podkrepijo z zakonom, ki predpiše, na kakšen način izvajati fiskalno pravilo v realnosti, se pravi pri vodenju fiskalne in ekonomske politike vsakokratne vlade. Prvi osnutki zakona so sicer nastali že v mandatu prejšnje vlade, a stranke niso prišle daleč, saj so se znašle sredi predvolilne kampanje, nato sta vajeti prevzela vlada Mira Cerarja in novi finančni minister Dušan Mramor, ki je na temo fiskalnega zakona organiziral vrsto srečanj in posvetovanj, plod česar je predlog, okoli katerega so se zbrale SMC, Desus, SD, NSi, Zaab in dva predstavnika narodnih manjšin. Seštevek vseh znaša 63 poslancev, kar sicer omogoča potrditev fiskalnega zakona, a se je po včerajšnjem srečanju »voljnih strank« za potrditev zakona izkazalo, da popolnega soglasja ni.

Konsenz o izjemah

»Imeli smo dolge, intenzivne, a konstruktivne pogovore, in ugotovili, da je še nekaj odprtih zadev, o katerih se moramo uskladiti,« je v značilno neopredeljujočem slogu povzela vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer vsebino usklajevalnega sestanka. Dodala je, da jim je uspelo uskladiti formulo uravnoteženja proračuna, uskladili so se tudi o sestavi fiskalnega sveta, ki bi kot posvetovalno telo vlade bedel nad izvajanjem pravila, in dosegli naj bi konsenz o izjemah v izrednih razmerah, ko bi bilo mogoče odstopati od strogih fiskalnih zavez. Prav na tej točki se zdi, da bi lahko nastali največji zapleti, saj je iz izjav ostalih partnerjev mogoče razumeti, da imajo o izjemah različne poglede. Medtem ko sta na eni strani Desus in SD zadovoljni s tako rešitvijo, v NSi pravijo, da se bo treba o teh izjemah še pogovoriti in bolj jasno definirati, kaj to je, da ne bi bilo morebitnih zlorab. Predsednica NSi Ljudmila Novak pravi, da so zadovoljni z Mramorjevo formulo, ker je celo še strožja od švicarske: »To formulo sprejemamo, imamo pa probleme s petim odstavkom 3. člena, ki govori o izrednih izdatkih, o čemer se bomo še pogajali.« Tudi iz njenih besed je mogoče razumeti, da so se stranke zelo približale s pogledi okoli fiskalnega zakona.

Novi poskus prepričevanja

Z napredkom so v SD zadovoljni. Dejan Židan pravi, da se jim je uspelo uskladiti, da bo fiskalno pravilo določilo, da lahko srednjeročno in dolgoročno trošimo le toliko, kolikor ustvarimo. Za dosego tega je predvideno prehodno obdobje, izjemno zadovoljni pa so z rešitvijo, da bodo glede na okoliščine slabših gospodarskih obetov mogoče izjeme in odstopanja od fiskalnega pravila, da bi zagotovili socialne transferje, pokojnine in delovanje javnih ustanov. Z dopolnili k fiskalnemu zakonu niso bili povsem zadovoljni v Zaabu, ker, kot je pojasnila Alenka Bratušek, menijo, da se bo še naprej dušilo gospodarstvo in ljudi.

Kustec Lipicer je napovedala, da ko se bodo uskladili v koaliciji in s strankami iz opozicije, bodo še enkrat poskušali prepričati SDS. Poslanec SDS Andrej Šircelj je dejal, da v izjeme in sestavo fiskalnega sveta ne privolijo.