TRS želi sodelovati s protestniki

Maribor – Stranka za Trajnostni razvoj Slovenije (TRS) je na letni konvenciji sprejela programsko deklaracijo, ki odpira vrata k oblikovanju zavezništva z gibanji, nastalimi med protesti. O tem smo se pogovarjali z Matjažem Hanžkom, ki bo TRS vodil še eno leto.

Kako daleč so pogovori o oblikovanju zveze protestniških skupin, ki bi nastopila na prihodnjih volitvah?

S šestimi skupinami se pogovarjamo, da bi naredili skupno zavezništvo za volitve. Kako daleč je to, je težko povedati, precej ovir je izginilo, zlasti začetno nesprejemanje vseh strank. Nekatera gibanja so prišla do spoznanja, da vse stranke in vsi politiki niso enaki, predsodki so izginili. Nekaj gibanj je že reklo, da bi skupaj oblikovali enakopravno zavezništvo, pri tem pa moram poudariti, da TRS ni tukaj zato, da bi druge potegnil v to, ampak smo bolj dali pobudo za enakopravno povezovanje. Imen še ne morem povedati. Nekatere skupine še razmišljajo, predvsem pa skupaj razmišljamo o tem, da bi se kasneje odprli za vsa druga gibanja, stranke in posameznike, ki bi želeli kaj prispevati.

Kako bo takšna zveza formalno organizirana?

Nekaj različic je. Ena, ki pa je takoj padla v vodo, je bila, da bi se vsi razpustili in naredili skupno zavezništvo. Druga je zavezništvo gibanj, vendar je težava, ker je potrebno za nastop na volitvah zbrati tisoč na upravni enoti overjenih podpisov za vsako volilno enoto, kar je zelo težko. Če si izvoljen v državni zbor, ta zveza potem ni financirana in je zelo težko delati. Tretja je, da se ustanovi zavezništvo strank, gibanj in posameznikov, gibanja se lahko kasneje zavezništvu še pridružijo, tudi lokalno samo za določeno regijo. Gibanja bi se lahko kasneje spremenila v stranke. Stranke bi tudi vložile kandidaturo, s tem da se jasno pove, da je to zavezništvo strank, gibanj in posameznikov, ter se jih našteje. V vrečo kandidatov za volitve vsi prispevajo enakopravno, potem pa se poskuša po določenih kriterijih izbrati ljudi za posamezni volilni okraj, ne glede ali je kandidat iz stranke, gibanja ali je posameznik: tistega, ki lahko dobi največ glasov, ki ne bo delal sramote v parlamentu in bo lahko zahteve jasno artikuliral.

Kdaj lahko pričakujemo uradni nastanek zavezništva?

To je odvisno od gibanj. Ena so bolje organizirana, ena šele nastajajo, to se morajo sama dogovoriti. Mislim pa, da bi lahko zelo kmalu prišla fronta z vsaj nekaj gibanji in strankami, upam, da že v aprilu.

Kdo jo bo vodil in kateri bi bili ključni ljudje v tej zvezi?

Nismo se še pogovarjali, skupaj bi se dogovorili. To bi morala biti ohlapna zveza, ki bi pri delovanju upoštevala neposredno demokracijo. Takšen je denimo primer Sirize (koalicija strank grške levice, op. p.), nekaj lahko tudi sami izumimo, obstajati mora le življenjska povezanost med parlamentarno in neposredno demokracijo.

Kaj bi bila lahko politična platforma zveze – združene različne zahteve vstajniških skupin, ekologija ali kaj tretjega?

Vsekakor so glavna zahteva čimprejšnje nove volitve. Zatem pa sprememba volilne zakonodaje, ki bi omogočala boljšo participacijo in enakopravnost tudi gibanjem, ne le političnim strankam, ki bi bolj prisluhnila neposredni demokraciji, ki bi zaostrila etiko in politično kulturo izbranih ljudi in ki bi omejila mandate. Država naj se ne ukvarja le s finančnim kapitalom, saj imamo tudi okoljski, socialni in človeški kapital, za kar politike nič ne briga. Skratka, zavzemamo se za okoljsko vzdržno, socialno pravično, ekonomsko uspešno in kulturno Slovenijo.