Tudi malomarno ravnanje 
z živaljo naj bo kaznivo

Predstavniki civilne iniciative bodo danes v državni zbor predali predloge za spremembo zakona o zaščiti in varstvu živali.

Objavljeno
06. junij 2011 11.22
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana – Posebno pozornost so namenili nadzoru in kazenskim določbam, saj so te po njihovem mnenju v nekaterih primerih premile. V predlog zakona pa so zapisali kar nekaj novih stvari, ki se nanašajo na mučenje in zaščito živali ter večjo skrb za zapuščene živali. Borci za večje pravice živali bodo predlog zakona podali skupaj z več kot 31.000 podpisi somišljenikov. Mejra Festić pravi, da je slovenska zakonodaja o zaščiti in varstvu živali v več pogledih nejasna in pomanjkljiva. Pri tem je omenila pravno varstvo živali pred mučenjem, kjer menda zaostajamo za ureditvami v drugih razvitih državah.

Festićeva je poudarila, da so v času javne razprave o spremembah kazenskega zakonika novembra lani svoje predloge posredovali ministrstvu za pravosodje. Predlogi civilne iniciative so po njenih besedah tako prispevali k dopolnitvi kazenskega zakonika. Izrazila je upanje, da bodo tudi s temi predlogi prispevali k ustrezni dopolnitvi zakona o zaščiti in varstvu živali, ki je predvidena v programu dela vlade za jesen.

Več nadzora, višje kazni

Spremembe med drugim predvidevajo povišanje denarnih kazni kršiteljev in podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali s sedanjih 30 na 60 dni. Prav tako so predlagatelji mnenja, da je treba kaznivo dejanje mučenja živali opredeliti tudi kot kaznivo dejanje, ki se ga lahko stori iz malomarnosti. Bistveno je namreč, da se kaznuje tudi mučenje živali, storjeno iz lahkomiselnosti glede nastanka posledice za žival. Posameznik se mora zavedati, da z živaljo ne more ravnati tako kot s stvarjo, da je ta torej živo bitje, s katerim je treba ravnati previdneje, so prepričani.

Kar zadeva nadzor nad izvajanjem zakona, pa civilna iniciativa predlaga, da se del nadzorstvenih pooblastil prenese na občine. Ta sprememba bi občinam zagotovila tudi denar za financiranje zavetišč, česar sedanja ureditev ne predvideva. Prav na problem zavetišč za zapuščene živali je opozorila Jadranka Juras iz društva Lajka. Kot je poudarila, je v Sloveniji kar nekaj občin, ki z zakonom ne zagotavljajo zavetišča, zato je društvo vse občine pozvalo, naj jim posredujejo podatke o zavetiščih.

Kar 38 občin nima nobene pogodbe z zavetiščem. Občina mora sicer na 800 registriranih psov zagotoviti en prostor v zavetišču, pravi Jurasova in dodaja, da je problematika mačk še večja. Zato se naslednja pomembna sprememba nanaša ravno na zmanjševanje števila zapuščenih živali, kar pomeni predvsem označevanje živali oziroma čipiranje tudi za mačke, kar je za zdaj predvideno le za pse.