Tiskane izdaje
Ljubljana – Državna tožilstva podpirajo prizadevanje vlade in sodstva, da se državljanom zagotovi učinkovito pravno varstvo njihovih pravic. Toda ob številu tožilcev, ki je enako že pet let (190), se doseganje nekaterih ciljev za več pravne države zdi misija nemogoče.
Da bi bilo drugače, so na pravosodnem ministrstvu pripravili predlog zaveze, ki naj bi jo podpisali generalni državni tožilec Zvonko Fišer, premierka Alenka Bratušek in minister Senko Pličanič. Zaveza je podobna, kot sta jo junija podpisali izvršna in sodna oblast. Obe strani sta se zavezali, da se bodo v letu dni skrajšali sodni postopki in bodo tudi sodni zaostanki hitreje kopneli.
Po vsebini je zaveza s tožilstvom drugačna, saj to nima zaostankov. Mu pa bistveno primanjkuje tožilcev, da bi lahko naredili korenite premike. To se najbolj kaže že v tem, da tožilstvo ne zmore več zagotavljati navzočnosti tožilcev na vseh obravnavah. Zato naj bi se v dveh letih kadrovsko okrepilo z novimi tožilci, strokovnimi sodelavci in pripravniki. Razmere so še posebno dramatične na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), torej tistem posebnem tožilstvu, ki mu je zaupan pregon najzahtevnejšega kriminala in od koder tudi odtekajo pomembni tožilski dokumenti.
Politika pregona ni stvar ministra
V predlogu zaveze so tudi v odstotkih zapisana pričakovanja izvršne oblasti, koliko ovadb zoper polnoletne in mladoletne storilce kaznivih dejanj naj bi tožilstva v letu dni zavrgla (16 oziroma 25 odstotkov) in da bi vsaj 30 odstotkov polnoletnih storilcev kaznivih dejanj obtožili z uporabo kaznovalnega naloga ter v skrajšanem postopku. Tožilci naj bi si tudi prizadevali za zmanjšanje števila pogojnih obsodb in povečanje denarnih kazni, krepiti morajo tudi prizadevanje in aktivnosti v postopkih zavarovanja in odvzema premoženja nezakonitega izvora.
Po naših informacijah ima tožilstvo prav glede teh vladnih pričakovanj veliko pomislekov, saj ta pomenijo, da bi izvršna oblast določala politiko pregona, ki je sicer izključno v rokah prvega človeka tožilstva. Tožilstvo motijo tudi pričakovanja pravosodnega ministra, da mu bo poročalo o svojem delu. Po zakonu je tožilstvu naloženo, da enkrat na leto poroča državnemu zboru in nikomur drugemu.
Po predlogu zaveze bi moral generalni državni tožilec najpozneje v 45 dneh od podpisa zaveze državnotožilskemu svetu predložiti merila za uspešnost pregona državnih tožilstev, ki bi izhajala iz omenjenih številk.
Obljube vlade
Vlada pa v zavezi obljublja, da bo do konca leta pripravila predlog spremenjenega zakona o državnem tožilstvu, ki bo zagotovil njegovo večjo operativnost in učinkovitost, pri čemer bo povečala samostojnost in odgovornost tožilstva pri imenovanju vodij tožilstev. Obljubila je denar za nove kadre, čeprav iz proračunov za prihodnje in za leto 2015 tega ni razbrati. Izpolnitev zaveze naj bi se prvič preverjala maja 2014 in drugič oktobra 2014.
