Tiskane izdaje
Zdravstvena blagajna je po prvem polletju v rdečih številkah. Primanjkljaj sicer ni visok – pet milijonov evrov – a vse obveznosti za ta čas še niso poravnane, potrebe v sistemu pa tudi daleč presegajo njene zmožnosti.
Dobra novica, povezana z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je, da bo imel zaradi gospodarske rasti letos višje prihodke, kot je bilo načrtovano. Do konca leta bo iz višjih prispevkov imel predvidoma 37,8 milijona evrov več, skupaj z 38 milijoni iz državnega proračuna (del stroškov za pripravništvo, del za odpravo čakalnih dob) pa bo ZZZS letos imel 2,685 milijarde evrov prihodkov. To je za 200 milijonov evrov več kot lani, a je tudi potreb in obveznosti več. Zaradi staranja prebivalstva je vse več bolnih, zaradi razvoja medicine vse več možnosti, posledično pa tudi stroškov za zdravljenje.
V sistemu za 441 milijonov evrov izgub in čakajočih
Bolnišnice imajo že 170 milijonov evrov izgub iz preteklih let, za 151 milijonov neporavnanih zapadlih dolgov, zaradi katerih dobavitelji zdravil in vgradnih materialov grozijo z ustavitvijo dobav. Na še dodatnih 120 milijonov evrov je ocenjena odprava čakalnih vrst, v katerih je več kot 230.000 ljudi, od teh 41.600 nezakonito dolgo. ZZZS je vsa leta do zdaj posloval pozitivno in tako bo tudi letos, saj ga k temu zavezujejo mednarodne zaveze Slovenije. Izgube se tako prevalijo na izvajalce, predvsem na bolnišnice.
»Ministrstvo za zdravje kot lastnik bolnišnic je tudi njihov skrbnik. Za delodajalce so najbolj pereče čakalne dobe. Potrebujemo zdrave, sposobne delavce in čim boljši zdravstveni servis, da se čim prej vrnejo na delo, če zbolijo. Ministrici Milojki Kolar Celarc smo dali že sto predlogov, a nobenega ne sprejme. Zakonodaja, ki jo je predlagala, ne bo vplivala na čakalne dobe,« je kritičen Jože Smole, sekretar Združenja delodajalcev Slovenije in predsednik skupščine ZZZS.
Jože Smole: Ministrici Milojki Kolar Celarc smo dali že sto predlogov, a nobenega ne sprejme.
Foto Ljubo Vukelič/Delo
Zdravstvena blagajna (ZZZS) v prvem polletju bolnišnic ni plačevala po učinku, pač pa po dvanajstinah. Tako njeni odhodki za zdravstvene storitve (921 milijonov) ta čas niso realni. Boljši odraz načrtovanja in resničnosti so odhodki za zdravila in bolniške.
Izdatki za zdravila (glej tabelo) so po podatkih ZZZS zaradi uspešnega obvladovanja cen 14,9 odstotka nižji, kot je bilo načrtovano. V nasprotju s tem pa stroški za dolgotrajni bolniški stalež letijo v nebo in so štiri odstotke višji od načrtovanh. Kar 9,2 odstotka so višji tudi stroški zdravljenja v tujini v prvem polletju. Gre za zdravljenja naših državljanov po mednarodnih sporazumih, za napotitve v tujino po izčrpanih možnostih doma in za povrnitev stroškov po evropski direktivi o prostem pretoku bolnikov. Stroški napotitev v tujino so se podvojili v zadnjem desetletju predvsem zaradi otroškega srčnega programa. V pol letošnjega leta znašajo že 2,7 milijona evrov.
15 milijov obiskov zdravnikov doma, 1883 v tujini
Tudi stroški za načrtovana zdravljenja po evropski direktivi o prostem pretoku bolnikov naraščajo. Lani je ZZZS obravnaval 1833 vlog bolnikov za povrnitev stroškov, vsem skupaj so izplačali 442.000 evrov. To glede na 15,5 milijona obiskov domačih zdravnikov lani ni veliko.
Največja težava so čakalne dobe, saj je v vrstah že več kot 232.000 bolnikov. Letos je napovedano, da bo v ZZZS 77 milijonov evrov več kot lani: za 37,8 milijona evrov več prispevkov, 23 milijonov iz proračuna za del plač pripravnikov, sekundarijev in terciarja ter 18 milijonov iz proračuna za enkratno odpravo čakalnih dob. Od tega bo 55,1 milijona evrov namenjenih novim metodam zdravljenja in povečanju storitev, torej odpravi čakalnih dob.
Plačilo po učinku izboljšuje učinkovitost
Damjan Kos je povedal, da v ZZZS pogrešajo dolgoročnejšo politiko odprave čakalnih dob, saj prihaja denar za njihovo enkratno odpravo v sistem prepozno, tako da izvajalci do novega leta ne morejo izvesti zadostnega števila preiskav in operacij. Z novim letom program ugasne, pogodbe se prekinejo, nato pa do sredine leta, ko vlada šele sprejme nov program, vse bolj ali manj miruje. Javni sektor sicer dela dodatno po ustnem zagotovilu ministrice, da denar bo, zasebni pa brez podpisanih pogodb ne tvega. Tudi ZZZS še vedno nima zagotovila, da transfer iz državnega proračuna v ZZZS bo, sprejeti pa bi morali rebalans finančnega načrta. Negotovost je tako na vseh ravneh.
A ni treba izgubiti upanja. Prvi podatki ZZZS za letos kažejo, da so izvajalci zmožni delati več. Tisti, ki jih letos plačujejo po učinku, delajo nadpovprečno veliko. Ortopedi so tako na državni ravni presegli program za 30 odstotkov, ortopedska klinika UKC Ljubljana je izvedla kar 38 odstotkov več operacij kolkov, 35 odstotkov več kolen, 22 odstotkov več nožnih palcev, hrbtenice pa 100-odstotno glede na program. Podobno je tudi v drugih strokah, kjer plačujejo dodatno delo po učinku.
Potreb prebivalcev je vse več, tako da letošnje tri milijarde evrov (2,6 iz obveznega zavarovanja v ZZZS in okoli 0,4 iz dopolnilnega zavarovanja zasebnih zavarovalnic) ne bo zadostovalo za vse. Kako naprej?
Lučka Boehm, že več kot 20 let predstavnica sindikatov v upravnem odboru ZZZS, zdaj pa tudi njegova predsednica, ki po funkciji dejansko vodi ZZZS, za Delo ni bila dosegljiva.
Gospodarstvo potrebuje zdrave delavce
Jože Smole, predstavnik delodajalcev, predsednik skupščine ZZZS, pa s stanjem v zdravstvu nikakor ni zadovoljen. »Naša prioriteta je skrajšanje čakalnih vrst. Za to so potrebni boljša organizacija, boljši menedžment in povečano število storitev. Potrebno je plačilo po učinku, a to se uvaja prepočasi. Če pride denar v sistem šele jeseni, ga je nemogoče porabiti tisto leto. Ministrica Milojka Kolar Celarc se ukvarja s tem, kako se vnašajo podatki o čakajočih v računalnike. A bolniku je vseeno, ali čaka v računalniku ali v zvezku. Čim prej mora priti na vrsto, da bo lažje živel in se vrnil na delo,« je dejal Smole.
Gospodarstvo tudi ni zadovoljno, ker ministrica še ni pripravila zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je ključen za reformo. »Reformo je začela z oznanjanjem reforme, ki da bo znižala plačilo za zdravstvo 70 odstotkom prebivalcev, povišala stroške pa 30 odstotkom. Do danes izračunov še ni pokazala. Sploh ne vemo, kako se bo zdravstvo po reformi financiralo. Za delodajalce je to nepredstavljivo in nesprejemljivo. Pisali smo premieru Miru Cerarju, naj nas sprejme, a je odgovoril, da smo imeli priložnost v socialnem dialogu. Kakšen socialni dialog je to, če ne vemo, o čem govorimo?« je dejal Smole, ki poudarja, da potrebuje gospodarstvo zdrave delavce, ministrica pa ne naredi za to nič drugega, kot da govori, »zdaj pa bo«.
