Turk računa na iznajdljivost »intelektualne špice«

Fakultete brez denarja za plače? Akademski svet mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko ostro proti vladi.

pon, 16.07.2012, 21:00

Ljubljana – Plače zaposlenih na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko bodo avgusta še izplačane v celoti, čeprav bo fakulteta nelikvidna. Dekanja fakultete omenja možnost »črnega scenarija«, medtem pa minister za izobraževanje poziva k zategovanju pasu.

Varčevanje na področju visokošolskih zavodov bo, kot kaže, v zadrego spravilo marsikatero univerzo in fakulteto. Ker je večina programov potrjenih, plače zaposlenih pa so velik del stroškov, je mogoče, da bo zanje konec leta zmanjkalo denarja.

Prvi so bili pri teh napovedih na mariborski Fakulteti za naravoslovje in matematiko, kjer so imeli zaradi tega danes izredno sejo akademskega zbora. Po njej je jasno, da bodo avgustovske plače s pomočjo mariborske univerze izplačane v celoti, ne pa tudi dodatki za delovno uspešnost in avtorski honorarji.

Glede na rebalans proračuna oziroma uredbo o financiranju visokošolskih zavodov naj bi mariborska univerza dobila 6,5 odstotka manj sredstev na letni ravni, primanjkljaj Fakultete za naravoslovje in matematiko pa naj bi znašal 570.000 evrov.

A dekanja fakultete Nataša Vaupotič poudarja, da ne gre samo za plače zaposlenih: »Na akademskem zboru smo hoteli opozoriti na to, kar se v visokem šolstvu dogaja in bi nas moralo najbolj skrbeti – gre za beg možganov. Tudi meni je nekaj zaposlenih že napovedalo odhod, saj ne vidijo več nobenega razloga, da bi se ukvarjali z znanostjo v Sloveniji. Ne le da javnemu šolstvu nižamo kakovost, ampak prehajamo na plačljivo zasebno šolstvo, kjer pa naravoslovnih in tehniških študijev ne bo, saj niso množični in se jih tistim, ki si želijo zaslužka, ne bo izplačalo ustanavljati.«

Zato je akademski zbor fakultete danes vlado pozval, naj preneha sistematično uničevati visoko šolstvo s preusmerjanjem sredstev v zasebne visokošolske zavode.

Glede nelikvidnosti Vaupotičeva opozarja, da je bila fakulteta vse od ustanovitve leta 2006 neustrezno (polovično) financirana in da je bilo s spremembami uredbe o financiranju visokošolskih zavodov stanje vsako naslednje leto slabše. Po črnem scenariju, o katerem upa, da se ne bo uresničil, bi po njenih besedah morali odpustiti tretjino zaposlenih in ukiniti štiri od petih stebrov izobraževanja.

»To pomeni zmanjšanje števila študentov, programov in diplomantov. Po podatkih iz leta 2009 smo v Sloveniji glede na število diplomantov iz naravoslovja, matematike in računalništva daleč na zadnjem mestu v EU, po številu diplomantov družboslovja pa tretji v EU.« In dodaja: »Če vlada že ima polna usta naravoslovja in tehnike in podarja, kako so ti študiji pomembni za gospodarski razvoj, bi lahko ti dve fakulteti (druga je fakulteta za energetiko, op. p.) zaščitili podobno, kot so zaščitili umetnost.«

Minister za odgovornejše delo rektorjev

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk na drugi strani ne vidi nobenega razloga, da bi zmanjševanje sredstev visokošolskim zavodom privedlo do izpada programov.

Kot je dejal na današnji tiskovni konferenci, »so finančne težave nekaterih fakultet v Mariboru posledica slabega gospodarjenja«. Poudaril je, da se bo finančna situacija še zaostrila. »Delo rektorjev in dekanov postaja pomembnejše, odgovornejše, morali bodo najti možnosti, da z nekoliko manjšimi sredstvi izvedejo svoj program.«

Med priložnostmi za dodatno varčevanje je omenil primere, ko se isti predmeti izvajajo večkrat na leto in se ločeno predavajo po vsebini podobni predmeti, ter poudaril iskanje novih priložnosti v povezavi z gospodarstvom, evropskimi projekti in izrednim študijem.

»Pričakujem, da bo najpametnejši, bolj ustvarjalen del populacije v Sloveniji našel te rezerve; in ker so intelektualna špica naroda, bodo razumeli, da je treba varčevati.« Po ministrovih besedah je uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov posledica proračunskih omejitev in ne prinaša nič revolucionarnega.

»Država nima denarja tudi za druge pomembne stvari, za zdravje, socialno varnost, pravno varnost in podobno. Vsi moramo malo zategniti pas.«

Težave tudi na ljubljanski 
in primorski univerzi

Težave z zagotavljanjem denarja za redne plače bi ob koncu leta lahko doletele tudi ljubljansko in primorsko fakulteto. Andreja Kert, glavna tajnica Univerze v Ljubljani, je povedala, da pogodbe o financiranju univerze še niso podpisali, zato so vse napovedi, kdaj bo zmanjkalo denarja in koliko ga bo premalo, ugibanja.

»A glede na ocene lahko rečem, da bo naša univerza hudo prizadeta, tako da bi bilo lahko v zadnjih mesecih zelo hudo, tudi kar zadeva plače, ki pomenijo osemdeset odstotkov stroškov,« pravi Kertova. Primanjkljaj v proračunu univerze naj bi po ocenah znašal kar dvajset milijonov evrov.

Z Univerze na Primorskem pa so sporočili, da je mogoče, da ne bo dovolj denarja za decembrske plače, saj ta sredstva še niso zagotovljena. Sicer pa imajo največ težav, ker so v iztekajočem se študijskem letu začeli izvajati nove programe, za katere pa niso dobili dodatnih sredstev, kot je bilo sprva predvideno, temveč so se sredstva še zmanjšala. Sicer pa finančne težave za zdaj še obvladujejo, pravijo.

Prijavi sovražni govor