Ljubljana - Slovensko predsedstvo EU je enakopravno prispevalo nekaj novih razvojnih idej, ki so bile dobro sprejete, je dosežke na področju, za katerega je pristojna služba vlade za razvoj (SVR), strnil minister za razvoj Žiga Turk. Slovenija je kot prva nova članica, ki je prevzela vajeti Evropske unije, izkazano zaupanje upravičila.
Služba vlade za razvoj si je že v pripravah na predsedovanje lansko jesen prizadevala, da bi v lizbonsko strategijo in v prihodnje razvojne strategije EU vgradili zamisli, ki se v Sloveniji pojmujejo kot dobre. Turka veseli, da jih je Evropska komisija upoštevala v osnutku za nov cikel prenovljene lizbonske strategije, ki se je začel na prvem vrhu v okviru slovenskega predsedovanja marca.
Prenovljena lizbonska strategija je po besedah Turka sodobnejša in bolje odgovarja na izzive, s katerimi se spopada EU. To so med drugim globalizacija, hiter razvoj nekaterih gospodarstev, podnebne spremembe ter novi gospodarski trendi, kot sta komunikacijska revolucija, tretja industrijska revolucija ter prehod na konceptualno dobo.
Teme v novem ciklu lizbonske strategije, za katere Turk meni, da so bile posledica slovenskih predlogov in prizadevanj, so sodobnejši pogled na znanost in ustvarjalnost, ki ima podlago v evropski kulturi. Slovensko predsedstvo je širilo idejo o odprtih ustvarjalnih procesih, v katere naj EU vključi bistveno več ljudi.
Razširitev koncepta pete svoboščine na prost pretok znanja in idej
Poleg tega je slovensko predsedstvo prispevalo k temu, da se je koncept tako imenovane pete svoboščine - prostega pretoka znanja - s prostega pretoka znanstvenikov in raziskovalcev razširil na prost pretok znanja in idej. Ena od pomembnih razsežnosti, ki jo je kljub začetnemu nasprotovanju praktično vseh osrednjih institucij EU vneslo slovensko predsedstvo, je tudi začetek tako imenovanega postlizbonskega procesa oziroma razvojnih procesov po koncu drugega triletnega cikla strategije.
Gre za jasno zavezo, da se morajo reformni procesi v EU nadaljevati tudi po letu 2010 in to prek sinergije vseh treh področij prenovljene lizbonske strategije - strategij za rast in nova delovna mesta ter za trajnostni razvoj in socialne agende.
Pomen tega določila je za Turka predvsem dejstvo, da bo EU dobila razvojno strategijo, preden bo oblikovana nova finančna strategija za obdobje 2014-2020. Finančna strategija bo lahko oblikovana na podlagi jasnih razvojnih ciljev.
Priznanja pomembnih mnenjskih voditeljev
Slovenija je za svoja prizadevanja prejela tudi priznanja ključnih mnenjskih voditeljev na področju razvojne politike in novih razvojnih trendov. Maria Joao Rodrigues, ki je ena od tvork prvotne lizbonske strategije iz leta 2000 in je vse od takrat svetovalka unije za to področje, je poudarila, da je Slovenija kot predsedujoča EU naredila več, kot bi ji bilo treba za nadaljevanje lizbonske strategije in je na njej pustila tudi svoj pečat.
Po zagotovilih ministra je SVR iz predsedovanja izšla bolj samozavestna, okrepili so se osebni stiki s ključnimi nosilci odločitev in mnenjskimi voditelji, bolje so spoznali delovanje EU in dobili bolj realen pogled na evropske procese, veliko pa so dobili tudi idej za nove razvojne ukrepe doma.