Učitelji bodo zahtevali višje plače

Sindikati zahtevajo povečanje sredstev za znanost in izobraževanje ter dohodke, primerljive z uradniki in zdravniki z isto stopnjo izobrazbe.

čet, 14.09.2017, 16:00; spremenjen: 18:05

Ljubljana − »Zahtevamo povečanje sredstev za izobraževanje in znanost ter izboljšanje plač za izobraževalce. Za ta cilj bomo vložili vso svojo energijo, sposobnosti in celoten angažma 40.000 članov sindikata,« je bil odločen Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Konkretne zahteve bodo vladi poslali v prihodnjem tednu ali dveh.

Zakaj je izobraževalno delo vredno manj? To vprašanje bo geslo shoda, ki ga bodo 5. oktobra, ob svetovnem dnevu učiteljev, organizirali na Gospodarskem razstavišču in na katerem pričakujejo tudi predsednika vlade Mira Cerarja in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. »Če v politiki menijo, da je izobraževalno delo manj pomembno, zahtevno in odgovorno od uradniškega, naj to tudi povedo,« je pozval Branimir Štrukelj.

V Svizu že dalj časa opozarjajo, da so plače izobraževalcev na vseh ravneh, od vrtca do fakultete, bistveno nižje od plač ljudi z isto stopnjo izobrazbe, zaposlenih v državni upravi in v zdravstvu. To so posebej začeli izpostavljati med pogajanji o odpravi plačnih nesorazmerij in še preden so sedli za skupno mizo z vladnimi predstavniki, da bi se pogovorili o delovnih mestih, ki so primerljiva z zdravniškimi.

Navajajo konkretne podatke − v državni upravi je povprečni plačni razred uslužbencev z univerzitetno izobrazbo 43., kar pomeni 2287 evrov; zdravniki brez specializacije so uvrščeni v 44. razred in prejemajo 2378 evrov, zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa so povprečno v 36. plačnem razredu z dohodkom 1738 evrov.

Največji zdrs v OECD

Trditev, da se je izobraževalno delo izrazito razvrednotilo od začetka krize, so v Svizu podkrepili z izsledki, ki jih je OECD objavil pred dnevi. V poročilu Pogledi na izobraževanje 2017 (Education at a Glance 2017) piše, da je Slovenija tako iz javnih kot iz zasebnih sredstev za področje izobraževanja (brez predšolske vzgoje) leta 2014 namenila 4,6 odstotka BDP, kar je manj od povprečja OECD (5,2 odstotka) in EU22 (4,9 odstotka).

Podatki o trendu javnih izdatkov za izobraževanje kažejo, da je Slovenija med državami, ki so po začetku gospodarske krize najbolj krčile proračun za izobraževanje. V letu 2014 je od vseh javih izdatkov zanj namenila 8,7 odstotka. Povprečje OECD je 11,3 odstotka, EU22 pa 9,9. Še v letu 2010 je delež v Sloveniji znašal 10,1 odstotka, kar pomeni največji zdrs med članicami OECD.

Vse manj mladih učiteljev

Plače izobraževalcev v OECD so nekonkurenčne s primerljivimi poklici, v Sloveniji pa so na vseh ravneh izobraževanja še slabše od povprečja OECD, kar pomembno vpliva na to, da postaja učiteljski poklic neprivlačna izbira za mlade. »To dejstvo ostaja prezrto, a bo imelo najbolj dramatične posledice,« je prepričan Štrukelj. Leta 2015 je bilo le še šest odstotkov učiteljev v prvih dveh triletjih osnovne šole mlajših od 30 let, v srednji šoli pa še manj, komaj trije odstotki.

»Ti podatki, ki enopomensko kažejo na to, da imamo problem z vrednotenjem izobraževalnega in raziskovalnega dela in da imamo problem z umestitvijo pomena tega za prihodnost naše države, narekujejo, da je treba nekaj storiti. Zanima me, ali bo zdaj, ko je neoliberalni megafon OECD to izpostavil, učinkovalo na našo oblast, da bodo stvari vzeli resno. Imamo situacijo, kjer nam znanost dobesedno hira, visoko izobraženi mladi odhajajo v tujino, kjer so izobraževalke in izobraževalci najslabše plačani od celotnega javnega sektorja, to oblast pa skrbi zgolj to, da bi zadovoljila vse zahteve Nata, če pogledate zadnje dva zakona, ki sta bila na hitro sprejeta. To je temeljni problem, ki ga živimo,« je kritičen glavni tajnik Sviza, ki ga ne zanima prav dosti, kako bo vlada razumela njihove zahteve, kot odpravo anomalij ali kaj drugega.

Kakšno povečanje bodo zahtevali, še ni hotel povedati, je pa nakazal, da bodo vztrajali pri tem, da se ponovno vzpostavi primerljivost med plačami zdravnikov in učiteljev, kot jih določa aneks h kolektivni pogodbi iz leta 2002. Tam je, med drugim, zapisano, da naj bi bila plača učitelja in zdravnika brez specializacije v razmerju 1:1,23. Plače profesorjev pa naj bi bile primerljive z zdravniki specialisti.

»Najprej je treba vedeti, kaj s čim primerjamo«

Z ministrstva za javno upravo, ki vodi pogajanja s sindikati javnega sektorja, so nam sporočili, da je v njihovem izhodiščnem predlogu za pogajanja o uvrstitvah delovnih mest, ki naj bi bila primerljiva z zdravniškimi, tudi visokošolski učitelji, ki naj bi se jim plača povišala za dva plačna razreda. »Sicer pa ne razmišljamo o tem, da bi vsa delovna mesta učiteljev bila primerljiva z delovnimi mesti zdravnikov,« so odgovorili.

Glede navedb, da naj bi bile v upravi plače za isto stopnjo izobrazbe bistveno višje kot v vzgoji in izobraževanju, pa je treba, pravijo na ministrstvu, najprej vedeti, kaj s čim primerjamo. »Poleg stopnje izobrazbe je pomembna tudi narava dela in s tem povezana struktura delovnih mest ter možnost vertikalnega napredovanja na zahtevnejša delovna mesta, čeprav znotraj iste zahtevane stopnje izobrazbe. Kot primer je mogoče navesti dejstvo, da je npr. srednješolski učitelj v svoji karieri praviloma ves čas učitelj, sicer z možnostjo napredovanja v višje strokovne nazive na istem delovnem mestu učitelja, medtem ko so npr. v organih državne uprave v kariernem razvoju možne premestitve na druga bolj zahtevna delovna mesta, na katerih se tudi dejansko opravljajo glede na predhodno delovno mesto uradnika zahtevnejše naloge (ni npr. isto ali gre za svetovalce, inšpektorje, pripravljalce zakonodaje (sooblikovalce politik), vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov, izvajanje posebnih pooblastil in odgovornosti v zvezi s kaznivimi dejanji ali za katere druge naloge povezane z izvajanjem oblasti,« so utemeljili.

Prijavi sovražni govor