UKC predlaga ustavitev operacij otroških src

UKC je ministrici za zdravje včeraj predlagal, da se izvajanje programa otroške srčne kirurgije do nadaljnjega ustavi, saj ne more slediti priporočilom, ki izhajajo iz mednarodnega poročila. Slovenija nima izšolanih kirurgov te specialnosti in ne zadostnega števila na srcu bolnih otrok.

UKC bi moral imeti stalno na razpolago vsaj dva izšolana kirurga za operacije drobnih, zgolj kot oreh velikih otroških src, a v Sloveniji ni niti enega usposobljenega kirurga te specialnosti. Po mednarodnih smernicah bi moral imeti center otroške kardiokirurgije na leto vsaj 250 na srcu bolnih otrok, ki potrebujejo operacijo, a je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji le od 88 do 98 bolnih otrok na leto, kar je bistveno manj od zahtevanega najmanjšega števila. Zaradi teh dveh razlogov, pa tudi zaradi pomanjkanja materialnih potencialov, so v UKC ocenili, da ne morejo slediti jasno opredeljenim strokovnim priporočilom za doseganje mednarodnih standardov. Predlagajo, da se program do dokončne odločitve ustavi. Dopis so skupaj z dokumentacijo za leto 2012 poslali ministrici Milojki Kolar Celarc na njen poziv.

Tako je UKC predlagal ustavitev programa, ki ga je začel leta 2007 in se pri tem naslonil na izraelskega otroškega kardiokirurga Davida Mishalyja. Mishalyjev program je zaradi slabe organizacije, vprašljivih rezultatov, slabih odnosov in upora pediatrov ustavil decembra 2013 prof. dr. Sergej Hojker, ko je postal strokovni direktor. Ponovno je bil vzpostavljen maja 2014 s pomočjo gostujočih evropskih otroških kardiokirurgov, a tudi ta program ni mogel zagotavljati 24-urne kirurške pokritosti, saj bi UKC potreboval poleg tujih operaterjev vsaj dva stalno prisotna (domača) otroška kardiokirurga, ki pa ju nima. Mednarodni strokovni nadzor, ki ga je vodil prof. dr. Igor Gregorič, je zato označil celotni program kot tvegan in za otroke ogrožujoč.

Odločitev o zaustavitvi tega programa, ki sodi po težavnosti operacij v sam vrh kirurgije, je prevelika, da bi jo UKC sprejel sam. Predlaga, da se do zaustavitve opredelita tudi ministrica za zdravje in plačnik (ZZZS) ter da skupaj poiščejo rešitev.

Tako zaradi oskrbe otrok s prirojeni srčno napako kot zaradi razvoja slovenske medicine bi bilo dobro program obdržati v Sloveniji in ga ponovno vzpostaviti s partnersko institucijo, ki bi za nekaj let »posodila« svojo celotno ekipo za 24-urno izvajanje programa, predlagajo v UKC. Znano je, da potrebuje otroški srčni kirurg deset let, da se usposobi za te zahtevne operacije. V sodelovanju s partnersko institucijo bi se lahko v naslednjem desetletju razvil center za otroško srčno kirurgijo v okviru UKC Ljubljana, ki bi zdravil tudi otroke iz srednje Evrope in zahodnega Balkana. Za takšno rešitev je potrebnega več denarja, zato je odločitev o nadaljnji usodi programa tudi politična in finančna.