Ukrajinska kriza na plečih Erjavca

Zbor za republiko zahteva odstop zunanjega ministra. Ta odgovarja: Ravnal sem pravilno!

Objavljeno
04. marec 2014 20.15
jer*Erjavec Vrh koalicije
Zoran Potič, Tanja Starič, notranja politika
Zoran Potič, Tanja Starič, notranja politika

Ljubljana – Slovenska vlada bo na jutrišnji seji sprejela stališče o ukrajinski krizi, pred tem pa so zunanjega ministra Karla Erjavca doletele kritike in poziv k odstopu zaradi izjave o slovenskem posredovanju med EU in Moskvo. Zbor za republiko pravi, da so Erjavčeve besede škodljive in nediplomatske.

»Povsem nedvomno je, da se je slovenski zunanji minister Karl Erjavec postavil na rusko stran,« pravi predstavnik Zbora za republiko Aleš Hojs, ki se je podpisal pod izjavo, v kateri s somišljeniki kritizira slovensko vlado zaradi izjav ob izbruhu ukrajinske krize. Zaradi tega bi moral, so prepričani v ZZR - pod sporočilo za javnost se je podpisal tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel - Erjavec »nemudoma odstopiti, zaradi neprimernega in za Slovenijo škodljivega ravnanja.«

V ZZR pravijo še, da so izjave slovenske vlade v tem primeru politično sporne in »nesprejemljive tudi z vidika mednarodnega prava in diplomatske stroke.« To še zlasti zato, ker v »mednarodni javnosti utegne nastati vtis, kot da Slovenija podpira težnje po vračanju sovjetskih modelov in teorij o omejeni suverenosti, ali se jim celo pridružuje.«

»To ne drži!« je zunanji minister Erjavec zavrnil očitke ZZR. Slovenija priznava legitimnost nove ukrajinske vlade in njeno ozemeljsko celovitost ter nedotakljivost meja. Rusko stran pa poziva, da mora spoštovati mednarodne pogodbe o statusu polotoka Krim.

Erjavec pravi, da je hkrati v Bruslju zelo jasno povedal, da je Rusija ključ za rešitev krize in s tem so se strinjali vsi zunanji ministri. Slovenija je ponudila svojo pomoč, a seveda ne kot mediator med EU in Rusko federacijo, saj je naša država članica Unije. Pač pa na način, kot je trojica zunanjih ministrov - nemški, francoski in poljski - uspela zaustaviti nasilje, ki je izbruhnilo v Kijevu.

»Slovenija bi lahko pomagala pri dialogu, ker imamo dobre odnose z rusko stranjo. Smo ena od redkih držav EU, ki ni obremenjena z zgodovino. Nismo bili niti članica Nato pakta, ne Varšavskega pakta pred letom 1990. Z Rusijo smo v tradicionalno dobrih odnosih, tudi v gospodarskih,« pojasnjuje Erjavec.

Zanika, da bi bil ta predlog sprejet s posmehom. »Francoski zunanji minister mi je po sestanku rekel: 'C'est excellent!' (To je bilo odlično!)« je danes zatrdil Erjavec in dodal, da je zunanjepolitična predstavnica Unije Catherine Ashton ocenila slovensko podporo kot »dobrodošlo«, če bi EU oblikovala delegacijo tudi za pogovore z rusko stranjo.

Pozive ZZR zunanji minister vidi v luči »notranjepolitičnih potreb« in je prepričan, da je ravnal v skladu s slovensko zunanjepolitično strategijo mirnega reševanja sporov.