Umik drugačnih odškodnin kmetom

Ljubljana – Kmetom odškodnin na vodovarstvenih področjih še ne bodo plačevali lokalni vodovodi. Ureditev, da bodo odškodnine namesto države plačevali upravljavci vodnih virov, koalicija umika iz novele zakona o vodi. S to »odškodninsko reformo« bodo znova poskusili po počitnicah.

Glavni namen novele zakona o vodi, o kateri bodo poslanci ekspresno odločali na seji parlamenta, ki se začne v četrtek, je reorganizacija področja upravljanja voda: pristojnosti in denar pa tudi del zaposlenih z inštituta za vodo bo prevzela direkcija za vode ministrstva za okolje in prostor. Drugi cilj je drugačno zaračunavanje koncesnin komercialnim uporabnikom vode, ki bi veljalo retroaktivno za zadnji dve leti. Da koncesnine, ki jih za vodne vire plačujejo podjetja, niso pravično zaračunane, je že pred leti ugotovilo računsko sodišče in zahtevalo drugačno ureditev. A se doslej to še ni zgodilo.

Ustavna idila ob vodah

Z vodo se bodo poslanci sicer ukvarjali že jutri zjutraj, ko se sestane ustavna komisija, ki bo potrjevala skupino strokovnjakov za pomoč pri postopku dopolnjevanja ustave s stavkoma: »Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri, ki služijo preskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za preskrbo gospodinjstev, se morajo izkoriščati v obliki neprofitne javne službe.« Spremembo so predlagali poslanci Desusa, SD, ZL in Zaaba, Simona Kustec Lipicer (SMC) pa je na prejšnji seji ustavne komisije opozorila, da veljavna ureditev, denimo o koncesijah, ni najbolj usklajena s spremembo ustave, ki jo predlagajo omenjene stranke. Skupino strokovnjakov bodo poslanci jutri ustanovili tudi za predlog spremembe ustave, ki ga je prvi podpisal Matjaž Han (SD), s katerim bi iste stranke določile, da država ne bo nujno v celoti plačala obveznega programa osnovne šole Alojzija Šuštarja. Da mora, je januarja odločilo ustavno sodišče.

Pravno slabo pripravljeno

Za črtanje vladnega predloga, da bi kmetom za izgubljeni prihodek na vodovarstvenih področjih odškodnine izplačevali upravljavci vodnih virov in ne več država, se je odločila vlada sama. Predlagajo ga zaradi kritik pravnikov v državnem zboru, da kriterijev za določitev višine odškodnin ni, da je nejasno, kdo vse bodo upravičen, kakšni bodo postopki ... Koalicija je napovedala, da bo poskušala zakon z določbami o odškodninah naglo znova novelirati v drugi polovici leta, da povračila kmetom prihodnje leto ne bi obveljala za nedovoljeno državno pomoč. Črtanje lokalnega plačevanja odškodnin je prejšnji teden predlagala tudi SDS, ki opozarja, da individualnemu dogovarjanju o odškodninah, ki ga je predlagala vlada, nasprotujejo Skupnost občin, Združenje mestnih občin in Združenje občin, ker ruši sistem zaračunavanja in oblikovanja cen javne službe preskrbe s pitno vodo. Proti je tudi zbornica komunalnega gospodarstva.

Koalicija namerava v noveli zakona o vodi z dodatnim dopolnilom na zadnji seji državnega zbora pred počitnicami še jasneje določiti, da bo delo direkcije za vodo na ministrstvu za okolje sofinanciral tudi sklad za vodo, od koder je denar doslej dobil inštitut za vodo, katerega pristojnosti bo prevzela direkcija. Takšno financiranje dela vladnih uradnikov, je opozorila zakonodajnopravna služba, ne bo v skladu z načeli integralnega proračuna.