Tiskane izdaje
Ljubljana - Umrl je predsednik prve demokratično izvoljene slovenske skupščine France Bučar, je za STA potrdil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser.
France Bučar je bil pravnik, profesor, disident, domoljub, osrednji lik slovenskega osamosvajanja, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, ključni pisec slovenske ustave, dolgoletni predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, inovativen družbeni analitik, predvsem pa izjemna osebnost.
Sicer je Bučar širši javnosti znan predvsem kot eden izmed utemeljiteljev samostojne slovenske države. Bil je predsednik skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990-1992 in velja za eno vodilnih osebnosti slovenske osamosvojitve. Mnogim je iz tistega obdobja ostalo v spominu, kako je Bučar v parlamentu ob vroči razpravi o zamenjavi takratnega premierja Lojzeta Peterleta z besedami »mi tle ne boš afne guncal« v kleni gorenjščini z govornice odslovil poslanca Vitomirja Grosa.
Rodil se je 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani, zatem leta 1947 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1956 tudi doktoriral. Do leta 1967 je bil zaposlen v državni upravi, leta 1962 je že začel delati na pravni fakulteti in bil leta 1965 izvoljen za izrednega profesorja. Zaradi kritične drže je leta 1976 na pobudo takratnega predsedstva izvršnega komiteja ZKS sklenil pedagoško delo, leta 1978 pa se je moral prisilno upokojiti. Pozneje so ugotovili, da je bila zadnja odločitev nelegitimna, univerza mu je na predlog pravne fakultete podelila naziv zaslužnega profesorja.
V znameniti 57. številki Nove revije leta 1987 je objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program, kasneje pa je bil svetovalec odbora za človekove pravice, zametka leta 1989 ustanovljene prodemokratične koalicije strank Demos. Leta 1994 se je neuspešno potegoval za župana Ljubljane. Leta 1996 se je upokojil, a je ostal aktiven v političnem življenju. Jeseni leta 2002 se je tako kot neodvisen kandidat potegoval za položaj predsednika republike. Zmagal je Janez Drnovšek, Bučar pa se ni uvrstil v drugi krog volitev.
Znova je v javnosti odločno nastopil leta 2009 med kampanjo o arbitražnem sporazumu o določitvi meje s Hrvaško in se izrekel proti sporazumu. Po njegovem mnenju se je namreč Slovenija v njem odrekla celovitosti Piranskega zaliva.
Nekateri so Bučarju zamerili, ker se je oktobra 2011 pridružil skupini vplivnih posameznikov, ki so h kandidaturi na predčasnih parlamentarnih volitvah pozvali Zorana Jankovića. Ta je nato res ustanovil stranko in z njo zmagal na volitvah, a bil nato neuspešen pri sestavljanju vlade.
Proti koncu politične poti je bilo v njegovih nastopih v javnosti čutiti razočaranje nad smerjo, ki jo je ubrala samostojna Slovenija. Bučar je menil, da nobena od dosedanjih vlad, z Demosovo vred, ni naredila trajne pozitivne spremembe.
Svoja razmišljanja je popisal v letos izdani knjigi Prelom, do katerega ni prišlo. Kot je takrat pojasnil, tako Slovenija kot celoten zahodni svet nujno potrebujeta prelom, ne vesta pa, kaj sploh prelomiti. Po njegovih besedah potrebujemo nov pogled na svet, ne pa za Zahod značilne zazrtosti v pretekle uspehe.
Zelo kritičen je bil Bučar tudi do nekdanjega sopotnika pri prizadevanjih za osamosvojitev Slovenije Janeza Janše. Kot je leta 2013 dejal pogovoru za Mladino, je Janša kljub protikomunistični retoriki »največji komunist med komunisti«. Od 90. let naprej ima en sam cilj, to je priti na oblast za vsako ceno, je menil Bučar.
France Bučar se je rodil 2. februarja 1923 v Bohinjski Bistrici. Med drugo svetovno vojno se je aktivno vključil v boj proti okupatorju. Še kot dijaka so ga zato najprej zaprli Italijani in nato še Nemci. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so ga leta 1942 internirali v Gonars, po kapitulaciji Italije pa je bil premeščen v Nemčijo. Julija 1944 je pobegnil in se pridružil narodnoosvobodilnemu boju.
Po vojni je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1947. Med letoma 1952 in 1956 je bil šef kabineta podpredsednika slovenske vlade Marjana Breclja. Leta 1956 je doktoriral s tezo Rast socialistične družbe v okviru države delovnega ljudstva. Nekaj časa je živel v Beogradu; tudi tam je bil šef kabineta Marjana Breclja, takrat zveznega sekretarja za blagovni promet.
Zaradi izražanja stališč, ki niso bila v skladu z režimskimi pogledi, se je znašel v konfliktu s predstavniki oblasti. Kot je zapisano na spletni strani www.slovenskapomlad.si, je tako npr. v članku leta 1969 zapisal, da »politike ne krojijo v parlamentih, pa tudi ne v političnih strankah, kot nekateri naivno mislijo, saj so tudi politične stranke same zelo pogosto samo sredstvo v rokah tistih, ki imajo stvarno moč«.
Odzivi na smrt Franceta Bučarja
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je v odzivu na smrt Franceta Bučarja dejal, da je bil Bučar človek trdnih moralnih načel, ki jim je bil zvest ne glede na priložnosti, v katerih je poskušal in se trudil ta načela tudi uveljaviti. Po njegovem mnenju imamo Slovenci do Bučarja večji moralni dolg, kot smo ga izkazovali v zadnjih letih.
Po Kučanovih besedah je bil Bučar svojim načelom zvest tako v časih, ki so bili usodni za slovenski narod, kot tudi v času druge svetovne vojne in tudi kasneje, v letih 1990 in 1991, ko se je odločalo o slovenski prihodnosti.
»Franceta Bučarja bomo vselej doživljali kot enega od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države,« je ob smrti staroste domače politike v sožalju njegovi soprogi Ivki Bučar in ostali družini poudaril predsednik republike Borut Pahor.
»Doktor France Bučar je bil patriarh slovenske osamosvojitve. Z njim odhaja del živega spomina na osamosvojitev«, pa se je na smrt staroste slovenske politike odzval njegov politični sopotnik že iz obdobja slovenskega osamosvajanja Dimitrij Rupel.
Preminuli France Bučar je po besedah predsednika DZ Milana Brgleza s svojo karizmo, ugledom in delom veliko doprinesel k nastanku slovenske države. »Danes v slovenskem narodu zeva velika izguba, kajti izgubili smo velikega domoljuba in velikega demokrata«.
Državni zbor se bo preminulemu predsedniku prve demokratično izvoljene slovenske skupščine Francetu Bučarju danes pred glasovanjem poklonil z minuto molka. V petek bo v njegov spomin tudi žalna seja DZ. alna knjiga bo odprta v preddverju velike dvorane državnega zbora v četrtek od 9. do 17. ure in v petek od 10. do 15. ure.
