Upajo na popravo krivic za dokupljena leta

Tisti, ki so si do leta 1999 plačali obdobje študija in vojaščine, upajo, da jih bodo poslanci uslišali.

čet, 07.12.2017, 16:00
41.108 ljudi je dokupilo leta študija in vojaškega roka do leta 1999.

Ljubljana − Več kot 41.000 ljudi si je do leta 1999 dokupilo dobo študija in vojaščine, v dobri veri, da bodo zaradi tega prej izpolnili pogoje za upokojitev. Reformi sta jim to vzeli, zdaj pa upajo, da se bo zanje našla rešitev, kot se je za tiste, ki so bili prostovoljno zavarovani.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2), s katerim želijo popraviti položaj dveh skupin ljudi − tistih, ki so dokupili leta študija in služenja vojaškega roka ter kmetov, ki so plačevali zavarovanje za poln obseg pravic, priznal pa se jim je zgolj ožji. Drugi del njihovega predloga pa bi kmetom izenačili obseg pravic glede na višino vplačanih prispevkov. Kakšen bi bil finančni učinek na pokojninsko blagajno, če bosta spremembi sprejeti, za zdaj ni mogoče natančno oceniti.

Veliko denarja za nič

Skupina ljudi, ki je še pod prvim pokojninskim zakonom, znanim kot ZPIZ-92, dokupila pokojninsko dobo za študij in vojaščino, ki se je zavarovancem tedaj upoštevala na enak način, v enakem obsegu in z enakimi učinki kot druga pokojninska doba, se je zaradi, po njihovem mnenju, krivice, ki se jim je zgodila, posebej po uveljavitvi zadnje reforme ZPIZ-2 leta 2013, obrnila na različne instance. Med drugim tudi na varuhinjo človekovih pravic, ki je vložila zahtevo za oceno ustavnosti.

Eden od oškodovanih je Alojz Gabrovec. Leta 1998 je dokupil pet let študija na pravni fakulteti in približno enajst mesecev služenja vojaškega roka, za kar je skupaj odštel skoraj 6400 evrov. Zavod za pokojninsko zavarovanje mu je v delovno knjižico zavarovalno dobo vpisal pod rubriko Podatki o času, prebitem zunaj delovnega razmerja, ki štejejo v pokojnino. Če bi bil ob uveljavitvi ZPIZ-2 le nekaj mesecev starejši, bi se lahko upokojil s polno pokojnino. Ker pa ni bil, bo moral zaradi sprememb bodisi delati še šest let bodisi se upokojiti z malusom, torej trajno nižjo pokojnino. Informativni izračun pokojnine mu je avgusta 2013 pokazal razliko več kot 300 evrov na mesec.

Po podatkih Zpiza je med letoma 1992 in 1999 več kot 13.800 ljudi dokupilo leta študija, čez 27.000 pa služenje vojaškega roka. Tistim, ki so se v istem obdobju tudi upokojili, se je to torej štelo kot pokojninska doba, po letu 2000, z uveljavitvijo ZPIZ-1, pa ne več v enakem obsegu. Od leta 2000 je leta dokupilo še 14.861 ljudi, ki pa že takrat niso mogli računati, da bo to štelo enako kot doba, ko so v delovnem razmerju.


Neenaka obravnava

Ustavno sodišče je zahtevo varuhinje zavrnilo s podobnim pojasnilom, kot je zavrnilo tudi pobudo, povezano s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko zavarovanje do 2012; da ne gre za poseg v pridobljene pravice, temveč v pravna pričakovanja.

Tudi nekateri poslanci koalicije so to, kar se je zgodilo prostovoljno vključenim, prepoznali kot krivico in septembra predlagali popravek pokojninskega zakona, da bi obdobje prostovoljnega zavarovanja upoštevali pri starostni pokojnini brez odbitkov. Takrat je SDS predlagal, da se na enak način popravi tudi krivica posameznikom, ki so dokupili leta študija in vojaščine, a koalicija njihovega amandmaja ni podprla. Zato zdaj vlagajo svoj predlog novele zakona.

Prijavi sovražni govor