Tiskane izdaje
Ljubljana – Snežna kepa domnevnih sodniško-upraviteljskih nemarnosti, ki se že nekaj časa vali, je včeraj dobila nove razsežnosti. Začelo se je z namigi o odstopu predsednice Zbornice upraviteljev Slovenije Melite Butare, nadaljevalo z anonimko, ki razkriva sistem dodeljevanja stečajev, napovedanih pojasnil zbornice pa do konca redakcije kljub vsemu nismo dobili.
Namige o odstopu je Butarova za Delo odločno zanikala, napovedala pa je širša pojasnila upravnega odbora zbornice. Ta so se rojevala v smislu novih očitkov o nepravilnostih, med katerimi je bila posebno srhljiva anonimka, objavljena na spletnih straneh Financ. Avtor anonimke podrobno razlaga, kako so določeni privilegirani upravitelji od skupaj 131, kolikor jih dela v Sloveniji, kljub uradno naključnemu oziroma samodejnemu izboru lahko dobili v delo največje in najzanimivejše stečaje. Te so si v Sloveniji menda razdelile tri skupine stečajnih upraviteljev in nekaj posameznikov, računalniško dodelitev pa naj bi pretentali z navezami na sodišču. Sistem je domnevno temeljil na »pravih« sodnikih in lovljenju ustreznega trenutka, namreč izdaje sklepa o stečaju tedaj, ko je na vrsti določeno upraviteljsko ime. No, kakršnih koli pojasnil zbornice včeraj nismo dobili.
Sedmerica na disciplinsko
Z ministrstva za pravosodje so potrdili, da je minister Senko Pličanič že pred tednom dni na Zbornico upraviteljev Slovenije posredoval predlog za uvedbo disciplinskih postopkov proti sedmim upraviteljem, in sicer »zaradi domnevnih kršitev, da pri svojem delu niso ravnali s standardom profesionalne skrbnosti«. Neuradno gre za Melito Butaro, Mojco Breznik, Igorja Bončino, Marka Drobeža, Katarino Benedik, Marino Marinc Pilej in Maksimiljana Galeta. To je seveda šele predlog, postopek je uveden, ko predsednik zbornice sprejme sklep o tem, sklep pa mora vsebovati natančen opis kršitve in dokaze zanjo, poudarja ministrstvo.
Pojasnili so tudi, kakšna orodja za nadzor v upraviteljskih vrstah imajo na voljo in kakšni so bili rezultati nadzora v zadnjih letih. Od leta 2010 do septembra 2012 je ministrstvo prejelo 23 pobud in zahtev strank (najpogosteje stečajnih upnikov) za izvedbo nadzora nad posameznimi upravitelji. Pobude minister posreduje v presojo in ukrepanje cehovski zbornici. Minister pri tem lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka (če ima relevantne dokaze za očitano kršitev). V letih 2011 in 2012 je minister vložil enajst takih predlogov.
Druga možnost je, da od zbornice zahteva pregled dokumentacije insolventnega dolžnika, ki jo je prevzel stečajni upravitelj, in dokumentacije, ki jo mora ta voditi v zvezi s postopkom. Letos je ministrstvo zahtevalo šest takih pregledov. In nazadnje, kot prekrškovni organ je lani sprožilo 14 postopkov o prekršku, letos pa že devet. Ministrstvo spremlja izdajo sklepov sodišč o razrešitvi upraviteljev iz zakonskih razlogov, suspenz izreče le, če je bil upravitelj obsojen, pravnomočno obtožen ali priprt, licenco pa odvzame le ob natančno določenih zakonskih osnovnih pogojih. Lani je dovoljenje odvzelo enemu upravitelju (Štefanu Roli, stečajnemu upravitelju Steklarske Nove, zaradi storitve kaznivega dejanja z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti). Posebno poudarjajo, da nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo postopka izvaja sodnik, ki vodi stečajni postopek.
Ali sistem »preskakuje«?
Z vprašanjem, ali je mogoče izigrati računalniški sistem, ki avtomatično izbira stečajnega upravitelja – v medijih so se namreč pojavili očitki, da velike stečaje vedno dobijo isti upravitelji –, smo se obrnili na ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU), ki je skrbnik sistema. Odgovorili so nam, da dodeljevanje zadev upraviteljem poteka avtomatično brez možnosti fizičnega posega. MPJU vodi v svojem informacijskem sistemu v skladu z zakonom podatke o upraviteljih, program te podatke avtomatično posreduje v bazo na Vrhovno sodišče RS (VSRS), ki vodi postopke, in tam se izvaja avtomatično dodeljevanje zadev posameznemu upravitelju. Vsa »pamet« dodeljevanja se dogaja na sistemu VSRS in je avtomatično.
Prav zaradi občutljivosti zadeve in navajanja nekaterih medijev, da naj bi računalniški sistem pri dodeljevanju zadev vseeno »preskakoval«, smo pred dnevi MPJU, VSRS, evidenčni oddelek zaprosili za pojasnilo, ali je mogoče, da na programskem delu aplikacije, ki jo upravlja VSRS, lahko nastajajo nepravilne situacije in kako se rešuje take primere. VSRS pa je v včerajšnjem dopisu tudi predsednike okrožnih sodišč zaprosilo za posredovanje poročil o morebitnih nepravilnostih.
Sicer pa minister Senko Pličanič včeraj ni želel komentirati izjav predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana, ki je dejal, da so ministrove ocene o pregledanem delu treh stečajnih sodnikov gospodarskega oddelka tega sodišča, ki se največkrat omenjajo v aferi sodniki-stečajni upravitelji, »pod standardom«. Napovedal je, da bo prihodnji teden obiskal Okrožno sodišče v Ljubljani in s predsednikom govoril o delu sodišča ter aktualnih dogodkih.
