Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo v Mariboru partnersko zvezo sklenil prvi lezbični par. Včeraj je, devet mesecev po sprejetju, začel veljati zakon o partnerski zvezi, ki v socialnih in ekonomskih pravicah istospolna partnerstva izenačuje s pari moškega in ženske.
Zakon o partnerski zvezi izenačuje pravne posledice med partnerjema istega spola s pravnimi posledicami, kot jih zakon predvideva za zvezo dveh oseb različnega spola, razen možnosti kandidiranja za skupno posvojitev otroka in dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Razlika je tudi pri poimenovanju - osebi različnega spola skleneta zakonsko zvezo oziroma živita v zunajzakonski skupnosti, partnerja istega spola pa skleneta partnersko zvezo oziroma živita v nesklenjeni partnerski zvezi.
Ureditev okoli dvesto pravnih stanj v okoli 70 zakonih
Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil Jani Möderndorfer (SMC), osnovan na besedilu, ki so ga v prejšnjem mandatu napisali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ureja okoli 200 pravnih stanj v okoli 70 zakonih in uvaja pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju v primeru brezposelnosti, pravico do odsotnosti z dela in nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana, istospolne partnerje je mogoče uveljavljati kot vzdrževane družinske člane pri dohodnini. Ena očitnejših sprememb je izenačitev postopka sklenitve partnerske zveze z zakonsko zvezo - lahko je sklenjena slovesno, javno, v navzočnosti prič, zunaj uradnih prostorov.
»Položaj istospolnih parov je zdaj urejen precej bolj enakopravno kot v prejšnjem zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Vsekakor je velik korak k večji enakopravnosti istospolnih parov in družin, vendar, žal, še vedno pomeni razlikovanje med partnerskimi zvezami in zakonskimi zvezami,« je komentiral Simon Maljevac, predsednik Društva informacijski center Legebitra.
»Osemindvajset let aktivizma, osem predlogov zakonov, štiri odločbe ustavnega sodišča, dva referenduma, da smo odpravili 95 odstotkov sistemske diskriminacije parov in družin LGBT,« pa je na twitterju strnil Mitja Blažič, eden od bolj izpostavljenih aktivistov za izenačitev pravic.
Definirana tudi nesklenjena partnerska zveza
»Enakopravnejša zakonodaja je za naju pomembna zato, ker imava zdaj pravice, ki jih lahko uveljavljava, če se kateremu od naju kaj zgodi,« sta zakon o partnerski zvezi komentirala Benjamin Kračun in Luka Simšič, par, ki se poslovno ukvarja z načrtovanjem porok.
Bistvena novost je, da je definirana tudi nesklenjena partnerska zveza, ki ima zdaj enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost moškega in ženske. Te skupnosti so bile doslej brez vsakršne pravne zaščite.
»Ena bolj očitnih sprememb je izenačitev postopka sklenitve partnerske zveze z zakonsko zvezo, kar v praksi pomeni, da bodo tudi istospolni pari lahko sklenili partnersko zvezo zunaj uradnih prostorov in slovesno, javno in v navzočnosti prič,« je povedala Lana Gobec, predstavnica društva Legebitra.
Pred devetimi meseci sprejeti zakon istospolnim parom prinaša velike spremembe, nekateri pa še vedno opozarjajo, da je razlikovanje, ki ostaja, v nasprotju z ustavo. »Glavna razlika med zakonsko zvezo in partnersko zvezo je še vedno v posvojitvi otrok oziroma pri kandidiranju za status posvojitelja, kar za istospolne pare še vedno ne bo mogoče, prav tako pa bo onemogočen dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske v istospolni partnerski zvezi in samske ženske,« je dejala Lana Gobec.
Korak v pravo smer
Z začetkom uporabe zakona o partnerski skupnosti je prenehal veljati zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Od njegove uveljavitve se je, po dostopnih podatkih, registriralo 177 parov. Partnerja, ki imata registrirano istospolno skupnost, lahko do 24. avgusta 2017 pred matičarjem izjavita, ali želita njeno preoblikovanje v partnersko zvezo. Če se v šestih mesecih o tem ne bosta nikakor izrekla, se bo registrirana istospolna partnerska skupnost samodejno preoblikovala v partnersko zvezo na podlagi zakona.
»Na simbolni ravni diskriminacija še vedno ostaja, pomeni pa zakon velik korak v smeri lažjega uveljavljanja pravic ljudi. Največjo spremembo bodo občutili pari, ki niso sklenili formalne skupnosti in je ne želijo skleniti, a živijo skupaj. Ker bo po novem nesklenjena partnerska zveza imela enake pravne posledice kot zunajzakonska zveza moškega in ženske, bo to v partnerska razmerja vneslo precej dodatnih pravic (na primer pravico od partnerja zahtevati preživnino, nastanek skupnega premoženja, vdovsko pokojnino), hkrati pa bo ljudi podredilo pravnemu sistemu, v katerem skupno življenje ne pomeni več samo jaz in ti, ampak midva oziroma midve,« je poudarila dr. Barbara Rajgelj.
Jure Poglajen in David Zorko, ki sta v širši javnosti postala znana predvsem po humanitarni pomoči beguncem, sta do zakona, ki je po njunem mnenju sicer na neki način korak v pravo smer, »smo pa še daleč od cilja«, precej kritična. Čeprav jima prinaša zelo pomembne pravice, ne glede na to, ali bosta svojo zvezo formalizirala ali ne, opozarjata, da hkrati ohranja diskriminacijo, tudi v simbolnem pomenu poroke: »Dejanski vzrok za omejitev je le prepričanje, da smo istospolno usmerjeni v nekem pogledu manj vredni, naše zveze pa protinaravne. To prepričanje ni utemeljeno v nobeni naši dejanski lastnosti, zato je enako nesprejemljivo, kot so bile nesprejemljive prepovedi rasno mešanih porok in druge oblike rasne segregacije. Po najinem prepričanju je zakon v nasprotju z ustavo in tudi temeljnimi človeškimi vrednotami. Človekove pravice so nedeljive. Če jih zares priznavaš, jih, seveda, priznavaš v celoti. Skratka, rešuje se nekaj vprašanj, nikakor pa s tem zakonom nismo rešili osnovnega problema. To je, da moramo imeti v naši državi vsi enake pravice.«
V 22 državah sveta
Različne oblike »poročne enakopravnosti« (marriage equality) je uzakonilo 22 držav. Prva leta 2001 Nizozemska, sledile so ji Belgija, Španija, Kanada, Južna Afrika, Norveška, Švedska, Portugalska, Islandija, Argentina, Danska, Brazilija, Francija, Urugvaj, Nova Zelandija, Velika Britanija, Luksemburg, Irska in Kolumbija. Poroke so mogoče v nekaterih delih Mehike in nekaterih zveznih državah ZDA. Od 1. marca bodo tudi na Finskem.
