Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) osrednja institucija sistema boja proti korupciji pri nas, njeno delo hromijo konfliktne razmere, v katerih se je znašla, ugotavljajo v Transparency International.
Generalni sekretar nevladne organizacije Transparency International Slovenia Vid Doria pravi, da je zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, na podlagi katerega deluje Komisija za preprečevanje korupcije, ključen za boj proti tej obliki kriminala, kar se je že dokazalo v preteklosti. »Je pa drugo vprašanje, kako KPK opravlja svojo funkcijo zdaj, sploh z vidika burleske, v katero se komisija zapleta,« razmišlja Doria. Njegova organizacija bo danes predstavila rezultate Indeksa zaznave korupcije 2015, v predstavitvi pa bodo pozornost namenili tudi razmeram v KPK.
Znano je, da se protikorupcijska komisija vse od spornega in presenetljivega imenovanja Borisa Štefaneca za predsednika aprila 2014 zapleta v notranje konflikte, ki hromijo njeno delo in zmanjšujejo zaupanje javnosti vanjo. Najbolj pereč je spor med Štefanecem in njegovo namestnico Almo Sedlar, ki je predstojnika že dvakrat pozvala k odstopu, ta pa se ji je maščeval z izredno revizijo, v kateri so odkrili, da morda ni vrnila za dobrih tisoč evrov potnih stroškov, kar sama zanika. Konflikti pa po naših informacijah nastajajo tudi med drugimi uslužbenci, zato jih je kar nekaj komisijo v zadnjem času zapustilo.
Štefanec tudi pripravlja novo sistemizacijo delovnih mest, po kateri se bodo plače nekaterim v komisiji lahko zvišale, celo nad plačo predsednika in njegovih namestnikov. V KPK zanikajo namigovanja, da bo nova sistemizacija služila za nagrajevanje Štefanecu poslušnih kadrov in kaznovanje tistih, ki se z njegovim delom ne strinjajo. Ministrstvo za javno upravo pravi, da za KPK ne velja uredba, po kateri bi moralo novo sistemizacijo potrditi ministrstvo ali vlada, torej je zgolj v pristojnosti predstojnika. Komisija ima letos na voljo 224.000 evrov več za plače kot lani.
V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili naše informacije, da spreminjajo sistem delovnih mest. Iz kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov, objavljenega na spletni strani ministrstva za javno upravo, je mogoče razbrati, da so se posamezna delovna mesta uslužbencev protikorupcijske komisije s 1. januarjem spremenila. Nekatera so ukinjena, nekatera na novo dodana.
Skok v višave
Delovno mesto vodje centra za integriteto in preventivo, na primer, se spreminja iz naziva višji svetnik s plačnim razponom od razreda 44 do 51 v naziv svetnik komisije s plačnim razponom od razreda 47 do 57. S to spremembo bi lahko zaposleni na tem delovnem mestu – zdaj ga zaseda Vita Habjan Barborič – po višini plače presegel vse druge v KPK, saj je predsednik komisije Boris Štefanec uvrščen v 54. plačni razred, njegova namestnika pa v 51. plačni razred.
Nina Oštrbenk iz KPK je sporočila, da se sistemizacija delovnih mest v komisiji z novim letom še ni spremenila, se je pa začel postopek spremembe sistemizacije. Zato se za zdaj nobenemu zaposlenemu ni spremenila višina plače, ker sistemizacija še ni sprejeta, odgovarjajo iz KPK. »Šele ko bo ta akt potrjen in sprejet – tudi po pogovorih s kolektivom komisije –, bo sistemizacija spremenjena,« so še sporočili iz komisije.
Na namigovanja, da bi lahko nova sistemizacija delovnih mest v KPK postala predmet obračunavanja med uslužbenci komisije oziroma sredstvo za nagrajevanje in kaznovanje uslužbencev z razporejanjem na bolje ali slabše plačana delovna mesta, iz KPK odgovarjajo, da bodo imeli uslužbenci komisije priložnost povedati, kaj menijo o predlogu sistemizacije, njihova argumentirana mnenja bodo tudi upoštevana. »Uslužbencem bo pojasnjeno, zakaj so spremembe nastale in da niso pisane 'za nekoga', ampak je to usklajen akt o sistemizaciji državnega organa, ki ga ta mora imeti,« še pravijo na KPK.
Komisija za preprečevanje korupcije ima letos za plače zagotovljenega precej več denarja kot lani. Skupna masa za plače je leta 2015 je znašala 1,86 milijona evrov, letos pa je v veljavnem proračunu zagotovljenih 1,31 milijona, so sporočili iz KPK, torej 223.982 evrov več kot lani.
V začetku letošnjega leta je bilo v KPK zaposlenih 41 ljudi, torej bi, če bi pri tem številu ostalo, vsakemu zaposlenemu pripadlo povprečno 31.960 evrov letne plače. Kot vzrok za spremembo sistemizacije pa komisija navaja ugotovitve revizijskega poročila, da so nekatera delovna mesta na komisiji neustrezna in nepotrebna. Ocene, kdaj bi lahko bila sistemizacija sprejeta, pa niso mogli podati, ker niso vse aktivnosti v tem postopku odvisne le od komisije.
Na preizkušnji
