Tiskane izdaje
Ljubljana – Sedmi sklic državnega zbora bo že ob konstituiranju zaznamovala vrsta posebnosti. Prvič naj bi mandat potrdili pravnomočno obsojenemu poslancu Janezu Janši (SDS). Prvič njegova stranka ne bo imenovala enega od podpredsednikov DZ. Po umiku Karla Erjavca (Desus) pa je sicer že skoraj jasno, da se bo s tem ukvarjal novi predsednik parlamenta Milan Brglez, čigar današnja izvolitev skoraj da ni vprašljiva.
Na današnji ustanovni seji bodo poslanci najprej odločali o mandatih junija izvoljenih posameznikov. Mandat Janše in ostalih poslancev bo najprej obravnavala 17-članska parlamentarna mandatno-volilna komisija. Vodil jo bo Mitja Horvat (SMC), sicer docent na ljubljanski pravni fakulteti. SDS pa se je zaradi verjetnega poskusa naknadnega odvzema mandata njihovemu predsedniku protestno odpovedala vsem pripadajočim sedežem v tem delovnem telesu. »Govorimo namreč o sistemski zaroti vseh strank v državnem zboru, ki kujejo politični dobiček na podlagi nepravične obsodbe Janeza Janše,« je bil kritičen vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Fronta proti obsojencu
Ker se o vseh mandatih odloča paketno, zapletov s potrditvijo poslanskega statusa zaprtega predsednika SDS ne bi smelo biti. Vendar pa je iz vrst Desusa, SD, ZL in Zaab slišati pomisleke, da Janša kot zapornik ni primeren za poslanca.
Kot argument navajajo del zakona o poslancih, ki določa, da parlamentarcu poslanski mandat ugasne, če je obsojen na več kot šest mesecev nepogojne zaporne kazni. Toda prvak SDS je bil v nasprotju z nekdanjim poslancem Srečkom Prijateljem (SNS), ki so mu pred leti zaradi obsodbe odvzeli mandat, obsojen in zaprt, preden bo danes predvidoma poslanec. To zakonsko izrecno ni nezdružljivo, pač pa zakon vsebuje pogojnik, da posameznik lahko – ali ne – ostane v poslanskih klopeh, če njegovi kolegi tako odločijo.
Tanko nad vrh DZ
Odhajajoči predsednik DZ Janko Veber (SD) je pred dnevi napovedal, da bo nova sestava parlamenta »z veliko večino« nasprotovala Janševemu mandatu. Začasna vodja poslanske skupine največje parlamentarne poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je glede najbolj vročega poslanskega mandata manj določna. »Dosledno in strogo bomo sledili vsem pravnim načelom,« je napovedala v imenu stranke.
»Poslanski mandat Janeza Janše ni vprašljiv. Če ga ne bi potrdili poslanci, bi nekaj dni pozneje to storilo ustavno sodišče,« se je odzval podpredsednik SDS Zvonko Černač. Njegov strankarski kolega Tanko pa je strokovne službe parlamenta na čelu z generalno sekretarko DZ Mojco Prelesnik celo obtožil, da so vključeni v »eliminacijo Janše,« češ da pripravljajo pravne podlage, kako Janši onemogočiti parlamentarni mandat. Poslovnik parlamenta sicer določa, da lahko mnenja zakonodajnopravne službe zahteva le predsednik DZ Veber, česar pa v konkretnem primeru ni storil, so nam zagotovili v DZ.
Ni begosumen
Po dnevih ugibanj, ali se bo Janša sploh udeležil ustanovne seje, je zdaj dokončno jasno – bo. In to, kot je zahteval, brez policijskega spremstva. Čeprav so na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij sprva vztrajali, da mora kot zapornik pri izhodih za urejanje neodložljivih obveznosti zaprositi za posebno dovoljenje, na podlagi katerega mu do palače DZ zagotovijo spremstvo pravosodnih policistov, so se v vodstvu zavoda za prestajanje kazni zapora Dob odločili drugače.
Janša ni begosumen, je povedal direktor našega največjega zapora Jože Podržaj in dodal, da so o spremstvu razmišljali zaradi shoda podpornikov, ki je danes predviden pred DZ. Janša bo lahko kot poslanec za vsakokratno sejo zaprosil za namenski izhod, za prestavitev prestajanja zaporne kazni ali za »vikend zapor«.
