Ustavitev privatizacije? Fajonova preverjala v Bruslju

Ljubljana – Evropska poslanka SD Tanja Fajon po pogovorih v Bruslju ocenjuje, da ni razloga, da ustavitve privatizacije podjetij z zloglasnega seznama ne bo, če slovenska politika seveda tak interes ima. Po naših informacijah naj bi jo za povpraševanje pri evropski komisiji zadolžil predsednik SD Dejan Židan.

»V neformalnih pogovorih s predstavniki komisije, konkretno v resorju komisarja za gospodarstvo in pri komisarki za konkurenco, se mi je zdelo, da je mogoče zadeve, ne glede na zaveze, ki so bile dane o prodaji, preložiti oziroma spremeniti. Gospodarske razmere so se namreč v Sloveniji od takrat, ko je bil seznam državnih podjetij za prodajo potrjen, izboljšale in niso več tako težke,« je za Delo povedala evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Spremenjene gospodarske razmere

Seznam podjetij za prodajo deležev države in državnih družb v 15 podjetjih je bil v parlamentu potrjen maja 2013. Takrat so bile vse makroekonomske napovedi slabše; lani pa so se gospodarski obeti za Slovenijo precej izboljšali, na primer OECD, ki je novembra lani močno zvišala napoved za rast slovenskega BDP na 2,1 odstotka, potem ko nam je še maja istega leta napovedovala le 0,3-odstotno gospodarsko rast.

Tudi obrestna mera slovenskih obveznic je bila med nastajanjem seznama za prodajo neprimerno višja in je aprila 2013 za kratek čas celo presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju stroke državam dolgoročno ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Spomladi tistega leta so se vrstile tudi špekulacije, da bo Slovenija po Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji in Cipru naslednja na vrsti za mednarodno finančno pomoč. Nato je začela padati, na začetku letošnjega leta je zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice prvič po vstopu Slovenije v območje evra padla pod dva odstotka in znaša 1,8 odstotka.

Pri prodaji državnih podjetij gre za samostojno odločitev slovenske države, ki jo mora seveda suvereno zagovarjati, poudarja Fajonova. »Ne smemo in ni nam treba privoliti v stališče, da nas Bruselj v nekaj sili. Slovenska politika, če se bo tako odločila, mora pred Brusljem spremenjene gospodarske razmere in nove vidike v pogovorih ustrezno predstaviti in pogovor o možnosti, da se kakšno zadevo lahko spremeni, je seveda mogoč.«