Ustavna obtožba zoper Mira Cerarja nima možnosti za uspeh

Koalicija in Levica ustavne obtožbe zoper premiera ne bosta podprli, v NSi še ne razkrivajo, kako bodo glasovali.

tor, 09.01.2018, 06:00

Pretekli primeri predlogov ustavnih obtožb

V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben še ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.

Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.

V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.

Leta 2014 pa je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, v kolikor ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje tudi odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za mesto predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.

Ustavno sodišče se z ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Mira Cerarja, ki jo je zaradi primera sirskega begunca Ahmada Shamieha sredi novembra lani vložila največja opozicijska stranka, ne bo ukvarjalo. Da bi se, bi moralo predlog SDS podpreti najmanj 46 poslancev, vendar se to na današnji izredni seji državnega zbora skorajda zagotovo ne bo zgodilo. Ustavno obtožbo v večini političnih strank razumejo kot predvolilni politični manever.

Nadaljevanje hujskaške politike

Koalicija v celoti stoji za ravnanji premiera, tudi Levica ocenjuje, tako Luka Mesec, da je »ustavna obtožba v zadevi Shamieh nadaljevanje hujskaške politike do beguncev in prosilcev za azil. Pravno je prazna, saj je upravno sodišče razsodilo, da država lahko kadarkoli v postopku uporablja diskrecijsko klavzulo, s čimer so padli vsi argumenti SDS in ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar. Ustavna obtožba je zato predvsem način pritiska na predsednika vlade, naj še zaostruje svojo politiko do prosilcev za azil. V Levici taki politiki in takim zlorabam demokratičnih institutov ostro nasprotujemo, pričakujemo pa, da bo Shamiehu v obnovljenem postopku dodeljen azil.«

Politizacija ustavnih institutov

V premierovi stranki SMC, tako vodja poslanske skupine, Simona Kustec Lipicer, ocenjujejo, da je ustavna obtožba »pravno, politično in moralno neutemeljena,« zato je ne bodo podprli. O neutemeljenosti ustavne obtožbe so prepričani tudi v Desusu, pravi Franc Jurša, v SD, tako Matjaž Han, jo razumejo kot samo še en prikladen instrument SDS za vnovično politizacijo ustavnih institutov, ki jim je največja opozicijska stranka z njihovim neprestanim vlaganjem brez utemeljenih razlogov, odrekla kakršno koli težo. V SD so tudi prepričani, da gre v primeru sirskega begunca Ahmada Shamieha za vprašanje spoštovanja človekovih pravic in integritete posameznika, ki jih želi večji del politike zaščititi.

Niso še vse karte na mizi

V NSi pred današnjo izredno sejo ne želijo razkriti, kako bodo glasovali, saj bodo dokončno stališče, tako kot je že ob vložitvi ustavne obtožbe napovedal poslanec Jernej Vrtovec, oblikovali po opravljeni razpravi v državnem zboru in soočenju vseh mnenj. Sicer bi šlo po presoji te stranke zgolj za politikantstvo.

Nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček ustavne obtožbe verjetno ne bosta podprli, bosta pa pred dokončno odločitvijo prisluhnili zagovoru premiera. Toda verjameta, da se Cerar kot ustavni pravnik ni zmotil v oceni, kaj lahko stori v primeru sirskega begunca in da ni prekoračil pooblastil. Toda Alenka Bratušek, sicer tudi predsednica stranke Alenke Bratušek, ob tem dodaja: »Prebujenje Cerarjeve »humane duše« v primeru sirskega begunca pozdravljam, a ne pozabimo, da je Cerarjeva vlada okrog Slovenije postavila žico in kljub opozorilom nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja človekovih pravic sprejela po mojem mnenju neustaven zakon o tujcih.«

Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je kot predsednik stranke Dobra država sporočil, da vsebina ustavne obtožbe kaže na Cerarjevo sporno in nestrokovno delovanje, vendar je to le majhen kamenček v mozaiku škodljivih ravnanj te vlade in njenega predsednika, ki kreativno razlagata pravo.

Pravni in politični manevri

Sredi novembra lani je sirskemu beguncu že grozila deportacija v sosednjo Hrvaško, iz katere je ob koncu migrantskega vala februarja 2016 vstopil v našo državo. Vendar je vlada nato ugotovila, da ni pristojna za reševanje njegovega primera. Upravno sodišče je sicer pred nekaj dnevi razveljavilo odločbo notranjega ministrstva, saj je ugotovilo, da Shamiehova prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Z odredbo sodišča Shamieh do pravnomočnega zaključka postopkov tako ostaja v Sloveniji, z njegovim primerom se mora MNZ ukvarjati še enkrat.

Odgovor na predlog ustavne obtožbe bo Miro Cerar podal danes na izredni seji.

Zloraba položaja

Poslanci SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom Cerarju v predlogu ustavne obtožbe očitajo zlorabo položaja. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Shamiehova deportacija, je namreč po njihovem mnenju odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve. Ker predsednik vlade takšnih pooblastil nima, je po mnenju poslancev SDS zlorabil uradni položaj, prestopil meje zakonito določenih pooblastil ter Smamiehu pridobil nepremoženjsko korist.

Povezane novice

Državni zbor v torek o ustavni obtožbi zoper Cerarja
5. januar ob 15:35
Premier se bo moral zagovarjati zaradi očitkov poslancev SDS o zlorabi položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija.
Prijavi sovražni govor