Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so danes opozorili, da utegne morebitna referendumska kampanja o družinskem zakoniku kršiti več ustavno zagotovljenih kategorij. Sporno je menda predvsem domnevno kršenje prepovedanega spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom.
»Smo pred tem, da bi na referendumu večina odrekla ustavne pravice manjšini,« je resorni minister Ivan Svetlik argumentiral glavni očitek, zaradi katerega ustavno sodišče ne bi smelo dopustiti referenduma o tej temi.
Minister Svetlik, ki je v svojem mandatu »izgubil« že referendume o malem delu, delu na črno in pokojninski reformi, je tokrat poudaril, da sprejetje družinskega zakonika v ničemer ne ogroža nikogaršnjih pravic. »Nasprotno pa pobudniki referenduma zahtevajo, da bi se partnerska oziroma zunajpartnerska skupnost ohranjala z vsemi diskriminatornimi rešitvami, ki jih trenutno poznamo,« je razložil Svetlik.
Tudi Evropi dali obljubo o nediskriminaciji
Na ministrstvu za delo se pri argumentaciji opirajo predvsem na 14. in 63. člen ustave. Prvi namreč zagotavlja enakost pred zakonom ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, drugi pa na tej podlagi prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti.
Ob tem na resornem ministrstvu opozarjajo tudi na protokol številka 12 k evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Slovenija ga je kot članica EU ratificirala lani in se s tem izrecno zavezala, da njeni javni organi ne bodo izvajali diskriminacije na kateri koli podlagi.
Gre sicer za vladno argumentacijo zahteve za ustavno presojo, ki jo je v petek vložila večina poslancev prvotne koalicije (SD, LDS, Zares, Desus in nepovezana poslanca). V njej 44 poslancev, na čelu s prvo podpisano Andrejo Črnak Meglič (SD), državnemu zboru predlaga, da pred ustavnim sodiščem preveri, ali utegne imeti morebitna referendumska zavrnitev oziroma odložena uveljavitev družinskega zakonika protiustavne posledice.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki jo vodi Aleš Primc, je 22. junija namreč vložila več kot 32.000 podpisov za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Še teden dni pred tem so poslanci s 43 glasovi za in 38 proti potrdili spremembe družinskega zakonika, ki istospolnim partnerjem zagotavljajo širše pravice, kot so jih poznali do zdaj.
Strehovec: Očitki neutemeljeni
»Na takšnih domnevah, kakršne navaja ministrstvo za delo, bi lahko prepovedali vsak referendum, saj nikdar ni mogoče popolnoma izključiti takšnih nesprejemljivih dejanj. Demokratična javnost zato upravičeno pričakuje, da bodo poslanci in poslanke zavrnili zahtevo za presojo ustavnosti in državljanom priznali pravico do odločanja o tem, kako bo vrednota družina opredeljena v naši zakonodaji,« je argumente ministra Svetlika za Delo zavrnil tajnik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci Tadej Strehovec.
Za družinski zakonik brez pravice do referenduma?
»V sedanjih zakonih je cela vrsta neustavnih rešitev, ki jih družinski zakonik odpravlja. Uvaja pa enakopravno pravico do odsotnosti z delovnega mesta zaradi bolezni partnerja, pravico za nadomestilo dohodka za nego družinskega člana, pravico do vdovske pokojnine, pravico do obiska partnerja v zaporu in tako naprej,« je nekaj konkretnih primerov, v katerih so tradicionalni zakonci v privilegiranem položaju, naštel Svetlik.
Generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar je pri tem dodala, da so ustavni sodniki Boštjan M. Zupančič, Lovro Šturm in Tone Jerovšek leta 1995 ob presoji zakona o državljanstvu v svojih ločenih mnenjih opozorili na spornost takratne kampanje prav na podlagi 63. člena ustave.
Problematično odrekanje pravice do referenduma
Z argumenti ministrstva se strinja tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. »Strinjam se, da je referendum o tem nedopusten, saj govori o človekovih pravicah in očitno bi se ljudje na njem odločali o diskriminaciji oziroma nediskriminaciji. Upam, da bo tudi ustavno sodišče pri svoji odločitvi razmišljalo podobno,« je dejal Hanžek.
Nasprotno pa Tadej Strehovec trdi, da je pobuda za razpis referenduma o družinskem zakoniku skladna z 90. členom naše ustave, ki zagotavlja pravico do zakonodajnega referenduma. »Pričakovanja ministrstva za delo, da se na podlagi domnevnega spodbujanja k neenakosti in nestrpnosti prepove tako imenovani družinski referendum, so z vidika naše ustave neutemeljena. Etično in pravno bi bilo zelo problematično, da politična elita večini državljanov odreče z ustavo zagotovljeno pravico do referenduma in jim vsili svoje ideološko sporne poglede na družino in temeljne pravice otrok. V takšnem primeru bi prav gotovo šlo za drastično zniževanje temeljnih demokratičnih standardov v naši državi,« je prepričan Strehovec.
Odločitev DZ morda že v petek
Izredno sejo, na kateri bi parlament od ustavnega sodišča zahteval prepoved referenduma o družinskem zakoniku, so poslanci SD, Zaresa, LDS, Desusa in nepovezani zahtevali prejšnji petek. Po ustavi mora predsednik državnega zbora takšno sejo sklicati v 15 dneh. Datum izredne seje bo znan v sredo, ko se bo sestal kolegij odhajajočega predsednika državnega zbora Pavla Gantarja (Zares). Po neuradnih informacijah bi bila lahko že ta petek.
Po razmerjih moči v parlamentu je mogoče napovedati, da bo zahteva ustavnemu sodišču gladko izglasovana. Zadošča že večina navzočih poslancev. Parlament bo predlagal prepoved zbiranja podpisov, ker bi »zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu lahko nastale protiustavne posledice«.
Že odločitev parlamenta, da sproži presojanje ustavnega sodišča, zadrži postopek zbiranja 40.000 podpisov za referendum do odločitve ustavnega sodišča. O zahtevi parlamenta, naj prepove referendum ali zbiranje podpisov zanj, mora ustavno sodišče odločiti v 30 dneh, a rok ni zavezujoč, sodišče se lahko odloča tudi dlje.
Ustavno sodišče o dopustnosti referendumov v času zadnjega vladnega mandata (od leta 2009):
• maja 2009 je zavrnilo izvedbo referenduma o noveli zakona o odvetništvu – zahtevali so ga poslanci SDS in SLS;
• junija 2010 je zavrnilo izvedbo referenduma o zakonu o urejanju statusa izbrisanih – zahtevali so ga poslanci SDS in SNS;
• marca 2011 je dopustilo izvedbo referenduma o pokojninski reformi – zahtevale so ga vse sindikalne centrale v državi.
