Tiskane izdaje
Ljubljana - Glede napovedi stranke Solidarnost za ustavno presojo datuma predčasnih volitev lahko ponovimo stališče Erika Kerševana z ljubljanske pravne fakultete in nekdanjega generalnega sekretarja ustavnega sodišča.
Kerševan je za Ozadja pojasnil, da ustava določa, da je okvir za razpustitev državnega zbora in naknadni razpis volitev 60 dni, torej se gibljemo v okviru od 40 do 60 dni po razpustitvi državnega zbora. Če padejo volitve v ta čas, je pač treba ustavo v tem delu spoštovati.
Ustavno sodišče tako po Kerševanovem mnenju pri morebitni ustavnopravni presoji ustreznosti datuma predčasnih parlamentarnih volitev nima veliko manevrskega prostora.
Drugače je bilo pri prvem odločanju o ustreznosti datuma za referendum o arhivski noveli. V tem primeru je ustavno sodišče sankcioniralo zlorabo, v nekem smislu arbitrarnost, pri tem, ko je državni zbor najprej za datum referenduma določil 4. maj, ki je bil po soglasni presoji deveterice ustavnih sodnikov neugoden, čeprav je imel državni zbor na voljo ugodnejše datume.
Pri razpisu volitev pa je rok ustavno določen - po razpustitvi državnega zbora morajo biti volitve v 40 do 60 dneh. Glede na dejanske okoliščine bo tako stvar predsednikove presoje le to, kateri čas je za volivce najugodnejši.
Velik korak v smeri poletnih volitev
Predsednik republike Borut Pahor bo jutri končal pogovore s poslanskimi skupinami in se predvidoma v sredo odločil, ali si bo skrajšal ustavno zagotovljen 30-dnevni rok za iskanje novega mandatarja. S tem bi storil velik korak v smer poletnih volitev, kar bodo na ustavnem sodišču izpodbijali v stranki Solidarnost.
Za predsednikom države bo na potezi parlament. Če poslanci v štirinajstih dneh in nato še v dveh dneh ne bodo predlagali mandatarja, ne bo več nobenega pravnega načina, da bi volitve prestavili na jesen. To z izjemo SLS, NSi in Desusa, ki tudi v poletnem času načeloma ohranjajo svojo volilno bazo, strankam - kljub deklarativnemu zavzemanju za čimprejšnje volitve - ne ustreza.
Še manj pa manjšim zunajparlamentarnim strankam in tistim, ki so šele v ustanavljanju, ki se do poletja težko organizirajo. Pred izrednimi volitvami pa tudi ne bo ustavnih sprememb, ki so jih danes znova predlagali v SDS (večinski volilni sistem, predčasen razpust DZ in ukinitev zaslišanj novih ministrov), saj zanje ni dovolj politične podpore.
»Razpisati volitve v času, ko je vnaprej jasno, da bosta marsikomu onemogočeni glasovanje in celovito spremljanje volilne kampanje, je neodgovorno in po našem mnenju tudi neustavno,« je argumentiral član predsedstva Solidarnosti Uroš Lubej. Pri tem se v njegovi stranki sklicujejo na tretji člen ustave, ki zagotavlja, da ima oblast v državi ljudstvo. Po njihovih podatkih bi namreč na ta način volilno pravico kratili kar tretjini volivcev, ki so tedaj tradicionalno na dopustih.
