Tiskane izdaje
Ljubljana − Zakon o kazenskem postopku in odvetništvu sta v neskladju z ustavo, neustavnost mora državni zbor odpraviti v letu dni, do takrat pa je ustavno sodišče samo določilo, kako se lahko opravljajo hišne preiskave, preiskave elektronskih naprav in zasegov stvari pri odvetnikih in pravna sredstva v postopkih, so dopoldan sporočili z ustavnega sodišča. Sodbo so objavili nekaj po poldnevu.
Kršitev ustave, določena začasna ureditev
Spor je sprožila odvetniška zbornica. Na zahtevo odvetniške družbe Jernejčič - Peternelj in partnerji, odvetniške pisarne Vladimirja Bilića in odvetnice Alje Markovič Čas, pri teh so z dovoljenjem sodnikov policisti izvajali preiskave, je ustavno sodišče zadržalo izvajanje odredb okrožnega sodišča v Ljubljani že decembra 2014.
Pet ustavnih sodnikov (drugi niso odločali) je ugotovilo, da je bila v preiskavah, ki so jih dovolili sodniki, kršena pravica do odvetniške zasebnosti, pravica do sodnega varstva in pravnega sredstva.
Preiskovalna dejanja, katerih izvajanje je ustavno sodišče z začasno odločitvijo zadržalo, se lahko nadaljujejo le ob spoštovanju vseh jamstev, ki jih je vzpostavilo ustavno sodišče s sodbo, ki je objavljena danes. V sodbi je ustavno sodišče določilo način izvršitve prepovedi glede na stanje, ki je nastalo z začasno zaustavitvijo preiskovalnih dejanj pri policiji na podlagi izpodbijanih sodnih odredb, so sporočili z ustavnega sodišča.
Zaplenjeno mora policija nemudoma pokazati
Vsi predmeti, podatki, listine in dokumentacija v vseh oblikah, ki so bili zaseženi v preiskovalnih dejanjih pri pritožnikih, morajo biti nemudoma dani na vpogled pritožnikom, pri katerih so se preiskovalna dejanja izvedla, njihovim morebitnim odvetnikom oziroma zastopnikom in predstavniku Odvetniške zbornice Slovenije. Pritožniki in predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije imajo pravico ugovarjati njihovemu zasegu, je odločilo ustavno sopišče.
Ustavno sodišče, kot so zapisali v sporočilu za javnost, v razlagi odločitve opozarja, da odvetniška zasebnost ni absolutna. Ustavno dopustni cilji za poseg v odvetniško zasebnost so učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preganjanje kaznivih dejanj oziroma uvedba in potek kazenskega postopka. Vendar to ne drži v primerih, ko je odvetnik zagovornik obdolženega v kazenskem postopku. Zaradi varovanja človekovih pravic obdolženca, tj. pravice do obrambe in privilegija zoper samoobtožbo, niso dopustna preiskovalna dejanja pri odvetniku, ki je zagovornik osebe, proti kateri se vodita predkazenski ali kazenski postopek. Seveda le glede podatkov, ki so v zvezi z zaupnim razmerjem zagovorništva.
Sodno varstvo tudi pri odredbah o hišnih preiskavah
Zakonska ureditev že zdaj omogoča takšno razlago, so opozorili s sodišča.
»Ustavno sodišče je ureditev presojalo tudi z vidika pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva. Ker ni videti ustavno dopustnega cilja, zaradi katerega zakonska ureditev odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne zagotavlja pritožbe zoper odredbo o preiskovalnem dejanju, je izpodbijana ureditev v neskladju s pravico do pravnega sredstva. V primeru, ko preiskovalni sodnik opravo preiskovalnega dejanja prepusti policiji, pa je to, da zakonska ureditev ne zagotavlja sodne kontrole zoper njene odločitve, v neskladju s pravico do sodnega varstva. V obeh primerih je ustavno sodišče ugotovilo tako imenovano protiustavno pravno praznino v zakonih, ki urejata preiskovalna dejanja pri odvetnikih,« so sporočili z ustavnega sodišča.
