Ustavno sodišče zavrglo in zavrnilo pobude: volitve bodo 13. julija

Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobudo v zvezi s predčasnimi volitvami.

sre, 11.06.2014, 15:16; spremenjen: 21:29

Andrej Magajna, predsednik KSS: Nad odločitvijo ustavnega sodišča sem presenečen. Naši argumenti so pravilni, a ustavno sodišče se salomonsko vedno izogne presoji. Sploh niso presojali o tem, čemur smo mi oporekali, ampak se izgovarjajo, da niso kompetentni.

Borut Pahor: Ustavno sodišče je odpravilo sleherni dvom v ustavnost moje odločitve o razpisu volitev.

Pavel Gantar, Zares: Glede volitev je imelo US lahko delo. Ustava ne dopušča dvoma.

Uroš Lubej, Solidarnost: Očitno bomo imeli volitve brez volivcev. Ustavno sodišče je s tem dalo legitimnost še eni v vrsti slovenskih norosti. Institucija, ki bi morala biti varuh ustavnih pravic, ni opravila svojega dela.

Janez Janša, SDS: Čim dlje bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice.

Franc Bogovič, SLS: V primeru jesenskih volitve, bi imeli kaos do božiča.

Dejan Židan, SD: Odločitev je koristna za državo. Sloveniji omogoča hitrejši izhod iz krize, do katere je prišlo zaradi vlade z omejenimi pooblastili.

Jožef Kavtičnik, PS: Največja napaka je v potezi predsednice vlade Alenke Bratušek, ker je takoj odstopila in bodo tako volitve v času, ko so ljudje na dopustih.

Karl Erjavec, Desus: V interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.

Rihard Braniselj, DL: Na volitve smo pripravljeni, organi stranke pa se glede priprave kandidatne liste sestajajo že nekaj časa.

Ljubljana − Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev. Volilni postopki se tako nadaljujejo, volitve pa bodo 13. julija. Vse tri odločitve so bile sprejete soglasno.

Stranke morajo tako do srede prihodnjega tedna vložiti liste kandidatov.

Na ustavnem sodišču so dobili kar tri pobude za ustavno presojo iste zadeve, razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev za državni zbor 13. julija.

Vložili so jih nepovezani državnozborski poslanec Ivan Vogrin, Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo ter stranka Solidarnost in tednik Mladina; pod to zahtevo se je podpisala še vrsta znanih Slovencev.

Glede pobude Ivana Vogrina je ustavno sodišče v obrazložitvi  med drugim zapisalo, da »posamezni poslanec ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti predpisa.« Zahtevo so zato zavrgli.

Ustavno sodišče je pobudo KSS in Davkoplačevalci se ne damo zavrglo, ker da o njihovi zahtevi niso pristojni odločati.

Glede pobude Spomenke Hribar oziroma stranke Solidarnost in tednika Mladina, ki so trdili, da jim je kršena aktivna in pasiva volilna pravica, je ustavno sodišče zapisalo, »da ustavna določba, ki pravi, da mora biti nov državni zbor izvoljen najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, ne dopušča razlagalnih možnosti, saj gre za pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno.« Pobuda je bila zato zavrnjena.

Julijske volitve je predsednik republike Borut Pahor razpisal v najkrajših rokih, da bi se izognil volitvam konec julija ali v začetku avgusta.

Ustavno sodišče je na današnji seji odločalo tudi o pritožbi Janeza Janše v zadevi Patria, a odločitev danes še ne bo znana.

***

Odvetnik Dino Bauk, ki je v imenu skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, vložil ustavno presojo, je o odločitvi ustavnega sodišča dejal: »Pobudniki za presojo ustavnosti odloka o razpustitvi DZ in razpisu predčasnih volitev v DZ so od ustavnega sodišča pričakovali, da opravi test sorazmernosti, s katerim naj pretehta, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov, ne glede na ustavno določene roke, ne pomeni tako nesorazmernega posega v volilno pravico, da bi to omejeval. Ustavno sodišče tega testa sorazmernosti ni opravilo, saj je presodilo, da mu določba 81. člena ustave RS te presoje ne dopušča, ker izrecno, jasno in nedvoumno določa, da se mora novi državni zbor izvoliti najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, in naj ne bi dopuščala kakršnihkoli drugačnih razlagalnih možnosti. Takšna obrazložitev ustavnega sodišča pobudnikom ne daje odgovora v celoti, saj so s pobudo izpodbijali ne zgolj določitev datuma volitev, pač pa tudi sam datum razpusta Državnega zbora s katerim navedeni dvomesečni rok začne teči, kar je ustavno sodišče v obrazložitvi spregledalo oziroma (če upoštevamo obrazložitev zavrženja pobude Andreja Magajne in Vilija Kovačiča) meni, da sam akt razpustitve državnega zbora nima neposrednih pravnih učinkov do drugih organov ali do posameznikov in da zato po svoji naravi ni predpis, ustavno sodišče pa ni pristojno za presojo ustavnosti akta, ki ni predpis. Kako je ustavno sodišče prišlo do sklepa, da akt o razpustitvi državnega zbora nima pravnih učinkov navzven, ko pa je ravno ta akt sprožil tek dvomesečnega roka za izvedbo volitev, ki je konkretne volitve pripeljal v čas poletnih počitnic in dopustov, ni natančneje obrazloženo, zato tudi za pobudnike ostaja uganka«

Objavljamo vse tri sklepe ustavnega sodišča

Prijavi sovražni govor