Ustavno sodišče zavrglo in zavrnilo pobude: volitve bodo 13. julija

Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobudo v zvezi s predčasnimi volitvami.

sre, 11.06.2014, 15:16; spremenjen: 21:29

Andrej Magajna, predsednik KSS: Nad odločitvijo ustavnega sodišča sem presenečen. Naši argumenti so pravilni, a ustavno sodišče se salomonsko vedno izogne presoji. Sploh niso presojali o tem, čemur smo mi oporekali, ampak se izgovarjajo, da niso kompetentni.

Borut Pahor: Ustavno sodišče je odpravilo sleherni dvom v ustavnost moje odločitve o razpisu volitev.

Pavel Gantar, Zares: Glede volitev je imelo US lahko delo. Ustava ne dopušča dvoma.

Uroš Lubej, Solidarnost: Očitno bomo imeli volitve brez volivcev. Ustavno sodišče je s tem dalo legitimnost še eni v vrsti slovenskih norosti. Institucija, ki bi morala biti varuh ustavnih pravic, ni opravila svojega dela.

Janez Janša, SDS: Čim dlje bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice.

Franc Bogovič, SLS: V primeru jesenskih volitve, bi imeli kaos do božiča.

Dejan Židan, SD: Odločitev je koristna za državo. Sloveniji omogoča hitrejši izhod iz krize, do katere je prišlo zaradi vlade z omejenimi pooblastili.

Jožef Kavtičnik, PS: Največja napaka je v potezi predsednice vlade Alenke Bratušek, ker je takoj odstopila in bodo tako volitve v času, ko so ljudje na dopustih.

Karl Erjavec, Desus: V interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.

Rihard Braniselj, DL: Na volitve smo pripravljeni, organi stranke pa se glede priprave kandidatne liste sestajajo že nekaj časa.

Ljubljana − Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih volitev. Volilni postopki se tako nadaljujejo, volitve pa bodo 13. julija. Vse tri odločitve so bile sprejete soglasno.

Stranke morajo tako do srede prihodnjega tedna vložiti liste kandidatov.

Na ustavnem sodišču so dobili kar tri pobude za ustavno presojo iste zadeve, razpustitve parlamenta in razpisa predčasnih volitev za državni zbor 13. julija.

Vložili so jih nepovezani državnozborski poslanec Ivan Vogrin, Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo ter stranka Solidarnost in tednik Mladina; pod to zahtevo se je podpisala še vrsta znanih Slovencev.

Glede pobude Ivana Vogrina je ustavno sodišče v obrazložitvi  med drugim zapisalo, da »posamezni poslanec ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti predpisa.« Zahtevo so zato zavrgli.

Ustavno sodišče je pobudo KSS in Davkoplačevalci se ne damo zavrglo, ker da o njihovi zahtevi niso pristojni odločati.

Glede pobude Spomenke Hribar oziroma stranke Solidarnost in tednika Mladina, ki so trdili, da jim je kršena aktivna in pasiva volilna pravica, je ustavno sodišče zapisalo, »da ustavna določba, ki pravi, da mora biti nov državni zbor izvoljen najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, ne dopušča razlagalnih možnosti, saj gre za pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno.« Pobuda je bila zato zavrnjena.

Julijske volitve je predsednik republike Borut Pahor razpisal v najkrajših rokih, da bi se izognil volitvam konec julija ali v začetku avgusta.

Ustavno sodišče je na današnji seji odločalo tudi o pritožbi Janeza Janše v zadevi Patria, a odločitev danes še ne bo znana.

***

Odvetnik Dino Bauk, ki je v imenu skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, vložil ustavno presojo, je o odločitvi ustavnega sodišča dejal: »Pobudniki za presojo ustavnosti odloka o razpustitvi DZ in razpisu predčasnih volitev v DZ so od ustavnega sodišča pričakovali, da opravi test sorazmernosti, s katerim naj pretehta, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov, ne glede na ustavno določene roke, ne pomeni tako nesorazmernega posega v volilno pravico, da bi to omejeval. Ustavno sodišče tega testa sorazmernosti ni opravilo, saj je presodilo, da mu določba 81. člena ustave RS te presoje ne dopušča, ker izrecno, jasno in nedvoumno določa, da se mora novi državni zbor izvoliti najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, in naj ne bi dopuščala kakršnihkoli drugačnih razlagalnih možnosti. Takšna obrazložitev ustavnega sodišča pobudnikom ne daje odgovora v celoti, saj so s pobudo izpodbijali ne zgolj določitev datuma volitev, pač pa tudi sam datum razpusta Državnega zbora s katerim navedeni dvomesečni rok začne teči, kar je ustavno sodišče v obrazložitvi spregledalo oziroma (če upoštevamo obrazložitev zavrženja pobude Andreja Magajne in Vilija Kovačiča) meni, da sam akt razpustitve državnega zbora nima neposrednih pravnih učinkov do drugih organov ali do posameznikov in da zato po svoji naravi ni predpis, ustavno sodišče pa ni pristojno za presojo ustavnosti akta, ki ni predpis. Kako je ustavno sodišče prišlo do sklepa, da akt o razpustitvi državnega zbora nima pravnih učinkov navzven, ko pa je ravno ta akt sprožil tek dvomesečnega roka za izvedbo volitev, ki je konkretne volitve pripeljal v čas poletnih počitnic in dopustov, ni natančneje obrazloženo, zato tudi za pobudnike ostaja uganka«

Objavljamo vse tri sklepe ustavnega sodišča

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
15 komentarjev
kontraš

13. julija vsi na dopust!

12. junij 2014, ob 11:13:47
živka

Citirala sem komentatorja BoKej-a:
BoKej: "Z pritlikavim je že dogovorjeno. En ćas se bo stranko SDS pač po dobri stari mafijski maniri vodilo iz čuze, igralo žrtev in potem spet kolaborilalo za kriminalne cilje."

In komentirala z besedami:
A si ti TUD NOT PADU?

In nadaljevala:
Jure Leskovec, predavatelj na Stanfordu: Zasebnosti ni ne na vasi ne na internetu (intervju, siol.net, 30.5.)
"Predvsem nas zanimajo internet in informacijske tehnologije kot senzor v človeški vsakdan.
V sodelovanju s CNN in še nekaterimi drugimi mediji v Ameriki smo opazovali VEDENJE uporabnikov, ko komentirajo članke ter drug drugemu dajejo pluse in minuse.
Preučevali smo TROLE (neolikane uporabnike, ki razbijajo diskusijo, op. a.) in ugotovili, da je edina obramba proti njim ignoranca, vse preostalo trole samo še bolj podžge."

Moj nadaljnji komentar se je glasil:
Torej, BoKej, potrebno te bo IGNORIRATI, a ne?
V tolažbo naj ti bo, da nisi edini. Preveč vas je!

Zakaj je bil moj prispevek izbrisan?
Ponovil se je izbris na istega komentatorja kot pred tednom dni.
Preberite njegove kulturne komentarje(sic!) in presodite njegov diskurz!
Že nekaj časa sklepam ,da gre za novinarja Dela, provokatorja! Piše v stilu je A. Lucuja in M. Kunstlja.

12. junij 2014, ob 00:52:58
novi_butalec

Kaj je, rdeče ovčke, zakaj vlečete surle? Saj vam takoooo dobro kaže. Stranka Murgelskega Centra vodi po javnomnenjskih anketah, SD je tretja, AB četrta. Torej zmaga! Le zakaj se jokate? Morda pa ne verjamete svojim potvorjenim anketam?

11. junij 2014, ob 23:56:10
jup

Odločitev ustavnega sodišča je politična in žalostna zato ker komu potem še kaj verjeti. Pahor je mojstr za izigravanje zakonov. To smo videli že takrat ko je za pet minut obiska pri Obami spremenil ustavni zakon za sprejem zapornikov iz Guantanama.
Menda je jasno da je na volitvah najpomembnejša zadeva udeležba. Drugo pa gotovo čas za priprave.
Seveda se za vsako odločitev najde nekakšna interpretacija. Toda gotovo je najboljša tista če se vprašamo "komu to koristi"

11. junij 2014, ob 22:57:27
jup

Pahor je skrajšal roke do volitev na minimum dokler bi bila SDS na vzponu in zato da se levica ne bi mogla izoblikovati in združiti.čeprav bodo volitve v najbolj neugodnem času. Toda smola ,prehitevajo ga zelenci. Sicer pa će seštejemo levo opcijo ima več možnosti za zmago.

11. junij 2014, ob 21:34:01
Nejc 0

Vsa slovenska "leva inteligenca" bo storila kolektivni samomor, saj ji je bila storjena krivica. Zaradi pomanjkanja časa ne bodo mogli dokončno izpeljati organizacije, izbrati svojih kandidatov.
Tokrat se je mulariji v murglah zasralo, saj niso predvideli, da bi se lahko obrnilo proti njim. Tri stranke v enem tednu je velik zalogaj, še za tako izkušeno stranko kot je ZKS, ki je do sedaj producirala stranke kot za stavo.
No, enkrat se zatakne. Ljudje ne bodo nasedli.

11. junij 2014, ob 20:32:57
živka

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

11. junij 2014, ob 19:17:44
živka

Tokrat volilna abstinenca ne bo zmagala, sic.

11. junij 2014, ob 18:35:42
BoKej

Dogovorjeno je tudi za vsak dan čuze. Plačilo bo bogato.

11. junij 2014, ob 18:31:59
BoKej

Z pritlikavim je že dogovorjeno. En ćas se bo stranko SDS pač po dobri stari mafijski maniri vodilo iz čuze, igralo žrtev in potem spet kolaborilalo za kriminalne cilje.

Tako izdelane mafije kot je v Sloveniji v svetu ni. Kot je Arkan pobegnil v 5 minutah iz vseh zaporov v EU, bo tudi puklavi zunaj na 123. Sam mal je pa treba žrtev igrat. Cvenk je prevelik, da bi bil na oblasti kdo drug kot pritlikavi preko svojih nameščencev in puklavi. Očitno se veseljem in zaradi višjih ciljev gre tudi v čuzo.

Matoz - velikanski miličniški pepe pa bi se moral malo zamisliti kaj je s svojim idiotizmom pritlikavemu omogočil.

11. junij 2014, ob 18:28:58
sofia

Kučanisti, podpisniki zahteve po ustavni presoji datuma volitev:
Pod pobudo za ustavno presojo so podpisani Spomenka Hribar, Zdenka Čebašek Travnik, Marina Tavčar Krajnc, Violeta Tomič, Barbara Rajgelj, Tanja Lesničar Pučko, Uroš Lubej, Damjan Mandelc, Dušan Keber, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Tadej Troha, Božo Repe, Jože Vogrinc, Boris Vezjak, Miha Blažič - N'toko, Veno Taufer, Jože Mencinger, Dušan Jovanović, Jani Kovačič, Robert Botteri, Jure Trampuš, Borut Mekina, Peter Petrovčič, Urša Marn, Klemen Košak, Lenart Zajc, Andreja Zajc in Grega Repovž.

Tule jih imate na dlani ....

11. junij 2014, ob 18:14:57
sofia

Tega sem vesela.
Ker pomeni nov poraz kučanistov.
" ...pod to zahtevo se je podpisala še vrsta znanih Slovencev" t.j. vidnih kučanistov s prvopodpisano Spomenko ...

11. junij 2014, ob 18:07:23
živka

Sodni udarec za Klemenčiča zaradi poročila KPK o Janševem premoženju (11 Junij, 2014 - 17:23, Reporter)

Vrhovno sodišče RS je v celoti razveljavilo sodbo, s katerim je Upravno sodišče v Celju potrdilo sporno poročilo KPK o premoženjskem stanju predsednika SDS Janeza Janše.

"Sodba Vrhovnega sodišča je velika klofuta KPK in vsem tistim, ki so na podlagi poročila KPK ukrepali," je odločitev sodišča za Radio Ognjišče komentiral Janša.

No, prvi na vrsti za komentar naj bo DVOJČEK Virant-Klemenčič, ki sta izvedla rušenje vlade (državni udar) , ko je začela izvajati prepotrebne reforme ..................

11. junij 2014, ob 17:58:28
Delolo

eden od ustavnih sodnikov, sicer strokovnjak za vodotesnost in prahotesnost, se močno boji, da US ne bo moglo nepristransko odločiti v zadevi Ivana Janeza Janše, saj mu je vsaj eden iz deveterice brezprizivno naklonjen. In tako bi bila spet kršena prva točka šestega člena Konvencije o varstvu človekovih pravic !

11. junij 2014, ob 16:59:38
wladymyr

Zapor po sodbi – kriv brez enega samega dokaza ali krivdnega razloga: Janez Janša

Brez/pravni, a odločilni sodni postopki v zadevi Patria, z vnaprejšnjo sodbo kazenskega zapora zoper Janeza Janšo, poleg drugih, so bili tudi zoper sámo varstvo človekovih pravic!


6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic:

6. člen
Pravica do poštenega sojenja
1. Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, ali pa v nujno potrebnem obsegu, kadar je to po mnenju sodišča nujno potrebno zaradi posebnih okoliščin, če bi javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.

2. Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njegova krivda.

3. Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:
a. da ga takoj in podrobno seznanijo v jeziku, ki ga razume, o bistvu in vzrokih obtožbe, ki ga bremeni;
b. da ima primeren čas in možnosti za pripravo svoje obrambe;
c. da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti;
d. da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič, in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče;
e. da ima brezplačno pomoč tolmača, če ne razume ali ne govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.

Tertium non datur.

11. junij 2014, ob 16:37:23
15 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej