V anketah prvi Borut Pahor, od strank SMC in SDS

Zadnji na lestvici v barometru je Janez Janša, najnižjo oceno je dobila Alenka Bratušek.

Objavljeno
03. januar 2016 20.00
lvi-Borut Pahor
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Slovensko politiko v letu 2015 je med osebnostmi zaznamoval predsednik države Borut Pahor, med strankami pa SMC in SDS. Vsaka od njiju je po pol leta vodila na lestvici priljubljenosti med strankami.

V vseh raziskavah javnega mnenja, ki smo jih lani opravili v Delu (vsak mesec po en barometer), je bila vodilna politična osebnost Borut Pahor. Vseh dvanajst mesecev je bil prvi na barometru priljubljenosti politikov. Na drugem mestu je bila običajno evropska komisarka Violeta Bulc, večinoma tretja pa evropska poslanka Tanja Fajon. Šele četrti je bil predsednik vlade Miro Cerar. Leta 2014, ko je vstopil v politiko, je bil prvi in si je vodilno mesto izmenjeval s Pahorjem, dobro leto vladanja pa je pri njem pustilo posledice.

Iz rezultatov lahko sklepamo, da so politiki brez izvršilne odgovornosti v prednosti pri slovenskem volilnem telesu. Peti in šesti sta ministra Dejan Židan in Goran Klemenčič, sedmi pa najvplivnejši predstavnik Združene levice Luka Mesec. Dno barometra so zaznamovali trije politiki: najprej evropski poslanec Franc Bogovič, še bolj pa prvak SDS Janez Janša, katerega povprečna srednja ocena precej zaostaja za srednjimi povprečnimi ocenami drugih politikov.

Leta 2015 sta se v vodstvu najpopularnejših strank med slovenskimi volivci izmenjevali dve stranki - SMC in SDS. Vsaka je bila na vrhu po pol leta - SMC od januarja do aprila ter oktobra in septembra, SDS od maja do avgusta ter novembra in decembra.

Tretja po popularnosti je bila večino preteklega leta Združena levica (deset mesecev), le dvakrat jo je prehitela konkurenčna stranka na levici SD. Na repu parlamentarnih strank sta se na petem in šestem mestu izmenjevali NSi in Desus, medtem ko je Zaab izginil z radarja javnomnenjskih raziskav, saj ga ankete komaj še zaznavajo. Tudi lani je več kot polovica volilnega telesa odgovarjala, da ne vedo, koga bi volili, ali sploh ne bi volili sedanje strankarske ponudbe ali pa se volitev sploh ne bi udeležili.

Popularnost vlade je vse leto zelo nihala - vsakič, ko se je zapletla v kakšno krizo ali konflikt s socialnimi partnerji, ji je podpora očitno padla. Tako kot konec preteklega leta, ko je leto 2015 končala s številnimi odprtimi frontami (policisti, zdravniki itd.)


Najbolje ocenjen politik v letu 2015 je predsednik republike Borut Pahor s povprečno oceno 3,37. To je nekoliko slabše kot leta 2014, ko je prejel srednjo oceno 3,47. Sledita Violeta Bulc in Tanja Fajon, na četrtem mestu pa je premier Miro Cerar s srednjo oceno 3,07. Tudi on je v primerjavi z letom prej prejel nižjo oceno (3,47). Leta 2014 sta bila Pahor in Cerar izenačena, čez leto dni pa je med njima nastala precejšnja razlika.

 


 

Politik, ki je ves čas izpadal in se vračal na lestvico, je bil Janez Janša, ki s Francem Bogovičem zaseda zadnje mesto. Zoran Janković se je na barometer uvrstil le dvakrat, Alenka Bratušek je lestvico hitro zapustila, leto 2015 je zaznamovala tudi z najnižjo prejeto oceno - 1,92.

 


Med političnimi strankami sta si lansko leto razdelili SMC in SDS. Vsaka od njiju je v anketah vodila pol leta, s tem, da je SDS novembra znova prevzela vodstvo, decembra pa skoraj podvojila vodstvo. A največja opozicijska stranka ni bistveno pridobila podpore, pač pa jo je SMC toliko izgubila, zato bo v tem letu zanimivo spremljati, ali bo največji vladni stranki uspelo povrniti zaupanje. Zanimivo bo tudi opazovati, ali lahko SDS prepriča sredinsko volilno telo.

Tretja politična stranka po anketah je ZL, vendar ji je tesno za petami SD, peta in šesta pa sta NSi in Desus. Sedma parlamentarna stranka Zaab je praktično izginila s strankarskih radarjev, zato jo tudi volivci v anketah komajda še omenjajo. Ker je več kot polovica oziroma že skoraj 60 odstotkov volilnega telesa neodločenega, so vsakršne napovedi o morebitnih zmagovalcih nezanesljive.

Podpora vladi v letu 2015 je precej nihala. Nobena vlada, tudi vlada Mira Cerarja, v zadnjih desetih letih ni bila preveč cenjena. Ko se je že zdelo, da si je vlada po poletnih počitnicah utrdila podporo pri okoli četrtini volilnega telesa, se je decembra tehtnica znova obrnila navzdol in zdaj vlado Mira Cerarja podpira še dobra petina volilnega telesa. Zanimivo bo opazovati, ali bo vladi uspelo obrniti trend, tako kot v prvi polovici lanskega leta, ko je decembra 2014 dobila eno najnižjih srednjih ocen (2,45), podobno oceno kot decembra 2015.