Tiskane izdaje
Bruselj – »Slovenija si odločno prizadeva, da bi zavrtela gospodarsko kolo sreče in naredila preobrat,« je ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.
V prvi oceni proračunov članic območja evra je Bruselj ugotovil, da je slovenski proračun sicer v skladu z zavezami iz pakta o stabilnosti, a manevrskega prostora za odstopanja ni več. To je na Rehnovi lestvici izpolnjevanja pravil druga najboljša ocena. Dobili sta jo še Francija in Nizozemska. Najboljšo oceno proračuna imata le Nemčija in Estonija. »Zdi se, da se je Slovenija učinkovito odzvala,« je ocenil Bruselj. Pričakuje odločno uresničevanje proračuna za prihodnje leto, Slovenija bo po Rehnovi napovedi ostala pod drobnogledom. Dela da bo še veliko. Glede samih strukturnih prizadevanj za zmanjšanje primanjkljajev je komisija bolj kritična.
V programu dolgoročnih ukrepov sanacije proračuna (pokojnine, davki, zdravstvo) je Bruselj ugotovil le »omejen napredek« izpolnjevanja priporočil. Ključna točka, kjer po mnenju komisije ni bilo narejeno dovolj, je pokojninski sistem.
Opozorili so na pomanjkanje strukturnih ukrepov na področju javnofinančnih izdatkov. Proračun za 2014 da ne vključuje nobenega od letos napovedanih ukrepov s tega področja. Zaradi potekajočih pregledov bančnega sektorja in stresnih testov vprašanje stroškov sanacije bank ostaja »na čakanju«.
Zadovoljni, a opozarjajo na tveganja
Evropska komisija je v podrobnejši analizi proračunskega položaja Slovenije in načrtovanih ukrepov za odpravo previsokega primanjkljaja opozorila na več negotovosti, ki utegnejo ogroziti utrjevanje javnih financ.
Proračunska luknja bo - z doslej načrtovano pomočjo bankam - letos in prihodnje leto znašala 5,6 in 6,7 odstotka BDP. To je sicer precej nad spomladanskimi zahtevami evropske komisije iz postopka za odpravo prevelikega primanjkljaja, a ob upoštevanju manjših prihodkov in nižje gospodarske rasti, se bo strukturni primanjkljaj v obeh letih zmanjšal po 0,6 odstotka. S tem, da je Slovenija z ukrepi za urejanje javnih financ dosegla fiskalna cilje v višini 1,1 odstotka BDP za letos in 1,4 odstotka za prihodnje leto, je po mnenju komisije učinkovito ukrepala.
V Bruslju opozarjajo, da celotni stroški sanacije bank - onkraj že predvidenih - sploh še niso upoštevani. Že brez tega da se tveganja za projekcije javnih financ nagibajo na negativno stran. Med razlogi za takšno oceno navajajo, da bi predlagani ukrepi za ureditev javnih financ utegnili biti preklicani ali med postopki sprejemanja ublaženi. Konkretno omenjajo, da bo odločitev vrhovnega sodišča o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju prihodnje leto najbrž povzročila večje stroške od predvidenih.
Tudi prestrukturiranje prezadolženih državnih podjetij bi utegnilo zahtevati kapitalske injekcije. Po oceni komisije bi tveganja delno lahko odpravila načrtovana dražba licence za omrežje za četrto generacije mobilne telefonije. Glede dolgoročnih ukrepov za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja so zapisali, da so načrtovane reforme opisane le na splošno. Ukvarjanje z nadaljnjim prilagajanjem pokojninskega sistema da se je šele začelo. Komisija nima informacij o načrtovanih ukrepih in časovnem okviru.
V razpravi je menda revizija minimalne plače in študentskega dela ter drugi ukrepi na trgu dela, a nobena reforma še ni načrtovana. Komisija ocenjuje, da slovensko uresničevanje priporočila iz Bruslja na proračunskem področju kaže na pomanjkanje strukturnih ukrepov na področju javnofinančnih izdatkov. Proračun za 2014 da ne vključuje nobenega od letos napovedanih ukrepov s tega področja. Omenjajo pa tudi verjetno zamudo pri prenosu fiskalnega pakta (zlato pravilo) v domačo ureditev.
Prelomnica za evro
Prva ocena proračunov članic območja evra je po besedah komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna »prelomnica v vzpostavljanju boljšega gospodarskega upravljanja v območju evra«. Nadzor proračuna je del tako imenovanega evropskega zakonodajnega dvojčka (»two-pack«), ki je začel veljati spomladi. Z njim naj bi na podlagi nauka iz dolžniške krize preprečevali kopičenje primanjkljajev, ki v zaostrenih razmerah in pod pritiskom finančnih trgov lahko spravijo države na rob bankrota.
Po oceni Bruslja se javni dolg v območju evra stabilizira, velika prizadevanja za urejanje javnih financ pa so obrodila sadove. Tudi v drugih državah je komisija kar zadovoljna s pripravljenimi proračuni. Črne ovce so Španija, Italija, Finska, Luksemburg in Malta, v katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile zaveze o zmanjševanju primanjkljaja. V Italiji je kritično krčenje orjaškega dolga, ki da ne poteka dovolj hitro. Tudi od Francije Rehn pričakuje velika prizadevanja, da bo v prihodnjih letih lahko vztrajala na poti urejanja javnih financ.
Hrvaška krši maastrichtska pravila
Za vzorni je ocenila Nemčijo in Estonijo. Največje evrsko gospodarstvo bo imelo letos izravnan proračun. Kljub temu Bruselj nadaljuje pritisk na Berlin z zahtevami, naj izvede priporočene reforme. Bruseljske želje so predvsem odpiranje storitvenega sektorja, spodbujanje zaposlovanja žensk, povečevanje domačega povpraševanja z manjšo obremenitvijo stroškov dela. Še boljše delovanje nemškega gospodarstva pa bi po mnenju v Bruslju koristilo tako Nemcem kot tudi drugim Evropejcem.
Pod drobnogledom je bila tudi Hrvaška kot novinka v EU. Ocene niso spodbudne. Hrvaške bo letos imela primanjkljaj v višini 5,4 odstotka BDP, prihodnje leto bo za 1,1 odstotne točke višje. Ker ima tako prevelik primanjkljaj v proračunu in ker bo javni dolg že prihodnje leto presegel 60 odstotkov BDP, bo Hrvaška, ki je že peto leto brez gospodarske rasti morala vstopiti v postopek za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je v Bruslju zatrdil, da zmanjševanje primanjkljaja ne bo prizadelo prebivalstva, ki da je že tako dovolj revno in težko živi.
