Tiskane izdaje
Ljubljana − DZ je sprejel novele treh davčnih zakonov, od katerih si vlada obeta povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja v Sloveniji, kar bo po pričakovanjih vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečalo konkurenčnost države v svetu. Med poglavitnimi spremembami sta preoblikovanje lestvice za odmero dohodnine in zvišanje obdavčitve podjetij.
Predlogu za zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, s čimer naj bi deloma nadomestili izpad proračunskih prihodkov zaradi sprememb lestvice za odmero dohodnine, so v razpravi v DZ podprli le poslanci koalicije. V opoziciji dodatnemu obremenjevanju gospodarstva večinoma nasprotujejo, nekaterim pa se zdi zvišanje celo preskromno.
Po predlogu novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo nominalna stopnja tega davka s 1. januarjem 2017 zvišala z veljavnih 17 na 19 odstotkov. Na ta način se bo pokril del izpada javnofinančnih prihodkov zaradi ukrepov za razbremenitev stroškov dela, ki so predvideni v noveli zakona o dohodnini, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.
V olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja precej nižja od zakonske, vlada ni posegala. Efektivna davčna stopnja se bo zvišala z 11,5 na 13,2 odstotka, s čimer v primerjavi z ostalimi državami EU še vedno ostajamo na repu skupaj s Poljsko in Češko, je dejal Uroš Prikl (DeSUS). »Torej ni to nek astronomski bavbav,« je dodal.
Predlog podpirajo tudi v SMC, katere poslanec Branko Zorman je dejal, da bo obdavčitev dobičkov podjetij tudi po zvišanju ostala na ravni, ki je ugodna za pridobivanje novih investicij, kot tudi v SD, kjer bo stopnja davka po besedah Bojane Muršič še vedno nižja kot v večini sosednjih držav in tistih, s katerimi se radi primerjamo.
Ostro pa zvišanju davka od dohodkov pravnih oseb nasprotujejo v SDS. To ne vodi k višji gospodarski rasti in odpiranju novih delovnih mest in bo odgnalo še tiste tuje investitorje, ki so v Sloveniji, je dejal Marko Pogačnik. Poslanci SDS so tako vložili dopolnilo, naj se zvišanje stopnje davka odloži do leta 2019, ko pričakujejo, da bo o tem lahko odločala že nova vlada.
»Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb našemu gospodarstvu na hrbet obeša nove davčne uteži,« je zvišanju davčne stopnje nasprotoval Jožef Horvat (NSi). Proti bodo glasovali tudi nepovezani poslanci, ki se po besedah Alenke Bratušek ne strinjajo z nenehnim spreminjanjem davčne stopnje. »Slovenska podjetja za svoje uspešno delovanje potrebujejo stabilno davčno okolje,« je menila.
Nasprotno v ZL menijo, da bi morali v Sloveniji davek od dohodkov pravnih oseb zvišati vsaj na 22 odstotkov. Predlagano zvišanje se jim zdi prenizko, zato je Luka Mesec povedal, da se bodo pri glasovanju vzdržali. »V ZL se zavedamo, da so nizki davki predvsem potuha za nizko produktivnost in recept za siromašenje države,« je dejal.
Poslanci podpirajo spremembe zakona o davčnem postopku
DZ se je že pred tem seznanil s predlogom novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Predlog se zdi sprejemljiv skoraj vsem poslanskim skupinam, še posebej uvedba predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost.
Po predlogu novele zakona bo Finančna uprava RS (Furs) vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so denimo samozaposleni in kmeti, izdala predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost.
S tem se bo zavezancem omogočilo lažje izpolnjevanje davčne obveznosti in znižanje stroškov, davčnemu organu pa bo zagotovljeno pravilno in pravočasno pobiranje prispevkov, je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Da pa bodo ti zavezanci prejeli predizpolnjen obračun prispevkov, morajo s Fursom poslovati prek njegovega portala eDavki.
Predlagana ureditev bo veljala za zavezance, ki morajo sami obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, davčni organ pa zanje razpolaga s podatki za določitev osnove za plačilo teh prispevkov. Posebej pomembna je ta poenostavitev po ministričinih besedah za samostojne podjetnike oziroma samozaposlene.
Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač. S tem se bo zavezancem omogočila večja likvidnost, s tem pa lažje plačilo davkov in prispevkov. Zamik bo veljal tudi v drugih primerih plačila davkov z davčnim odtegljajem.
Predlog novele zakona prinaša tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Davčni organ bo namreč lahko v primerih poenostavljene prisilne poravnave dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih.
Da bi zavezance spodbudili k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti, so predvidene spremembe pri obrestnih merah, in sicer se bosta pri njihovi višini upoštevali teža kršitve ter okoliščina, ali je zavezanec kršitev odpravil sam ali pa jo je ugotovil davčni organ. Po novem se bodo letne obrestne mere gibale med dvema in devetimi odstotki, kolikor zdaj znašajo zamudne obresti.
Spremembe so predvidene tudi na področju davčnega inšpekcijskega nadzora. Ker bo davčni organ po končanem inšpekcijskem pregledu sestavil zapisnik, se bo črtala dolžnost, da mora že pred sestavo zapisnika zavezanca pisno seznaniti z rezultatom nadzora. Uvaja se tudi nov institut, in sicer predložitev davčnega obračuna ali njegovega popravka znotraj postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, če to dovoli davčni organ.
Predlagane so tudi spremembe pri davčni izvršbi, in sicer se omejitve izvršbe razširjajo na dolžnikove denarne prejemke, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. To velja tudi za samostojnega podjetnika posameznika.
Med preostalimi spremembami pa velja izpostaviti določbo, da davčni organ opravi pobot med preveč plačanimi in neplačanimi davki, takoj ko stečejo pogoji zanj. Poenostavlja se tudi način podpisovanja upravnih aktov, ki se izdajo v elektronski obliki.
Z uveljavitvijo predlaganih sprememb se bosta v slovenski pravni red prenesli tudi dve evropski direktivi, s katerima se bo še dodatno razširila avtomatična izmenjava informacij med državami članicami EU ter določila izmenjava poročil po državah.
»Predlog ima nekatere pozitivne rešitve, predvsem na področju preglednosti in poenostavitve postopkov, in mu ne bomo nasprotovali,« je dejal Andrej Šircelj (SDS). Zaradi dobrodošlih novosti so mu v preostalih poslanskih skupinah izrekali podporo, izjema so le poslanci ZL, ki so v njem sicer našli koristne rešitve za zavezance, a ga ne bodo podprli, ker prihajajo v paketu s spremembami pri dohodnini in obdavčitvi podjetij, ki pa jim v tej opozicijski poslanski skupini nasprotujejo.
