Tiskane izdaje
Nič ni zaleglo, da so spremembe zakona o varstvu okolja za sporne označili inženirska zbornica in okoljevarstveniki, da jih je zavrnil državni svet (DS), da so povzdignili glas investitorji, da je informacijska pooblaščenka opozarjala pred zapiranjem vrat okoljskim informacijam. Vlada je sicer popustila v delu ZVO, v katerem je okoljsko ministrstvo hotelo uzakoniti možnost gradnje objektov brez pravnomočnih OVD, a v državni zbor je kljub vsemu poslala zakon, ki so ga v Zasavju označili za vabo umazani industriji s perverzno taktiko uvajanja drobnih zakonskih sprememb, da bi na koncu obveljala »ena velika sprememba« in s prefinjenim tihim izrinjanjem civilne družbe iz postopkov pridobivanja okoljskih dovoljenj (OVD).
Nedopustno zniževanje standardov
Slovenija je prepredena z onesnaženimi območji od Soče do Zasavja, Celjske kotline in Mežice, kjer si okolje ne bo opomoglo nadaljnjega pol ali celó celotno stoletje.
»Zato je nedopustno, da hoče vlada omogočiti onesnaževalcem okoljska dovoljenja brez časovnih omejitev in jim, kadar bi ocenili, da je obratovanje skladno z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami zanje predrago, še znižati standarde,« pravi državni svetnik iz Primorske Zoran Božič. Spremembe ZVO so za državne svetnike le poskus, kako skozi stranska vrata omogočiti delovanje industriji, ki ne dosega standardov EU.
Vidne posledice onesnaženja v Kanalu
Prvi zasavski okoljski aktivist Uroš Macerl obtožuje vlado, da hoče z odpiranjem vrat kapitalu napolniti obubožan državni žakelj, gospodarstvo pa narediti konkurenčno in bolj odprto za tuja vlaganja na račun zdravja Slovencev.
Ljudje v okolici cementarne Salonit Anhovo so v nasprotju z Zasavci dolgo molčali, priznava Božič. Lafarge je zaprt, Salonit Anhovo pa že leta sežiga odpadke. Po OVD iz leta 2014 sme z gumami, kostno moko in petrolkoksom nadomestiti 60 odstotkov energentov. Ob letni proizvodnji 800.000 ton cementa in klinkerja lahko Salonit Anhovo sežge 108.000 ton odpadkov, od tega 15.000 ton nevarnih odpadnih olj. Posledice onesnaženja so že vidne: po letu 2010 se je iz občine Kanal odselilo 20 odstotkov mladih med 20. in 35. letom, Kanal je po izseljevanju pristal na četrtem mestu med občinami, umrljivost do 65. leta pa je pri Kanalcih dvakrat večja kot v sosednjih Brdih in Tolminu.
Državni svet niti z vetom na zakon o varstvu okolje ne more vplivati na razplet, pravi Božič, lahko pa glasno opozori na pasti, ki jih z ZVO previdno in tiho nastavlja vlada.
