Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je v Haagu predstavil razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Sodišče je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem.
Medtem ko je Slovenija razsodbo nestrpno pričakovala, pa Hrvaška vztraja, da odločitev sodišča zanjo ni zavezujoča, saj da je iz arbitražnega postopka izstopila.
Cerar: Prišel je zgodovinski trenutek za Slovenijo
Nekaj po 17. uri se je na odločitev arbitražnega sodišča odzval slovenski premier Miro Cerar, ki je izpostavil pomembnost današnje »razsežne in kompleksne« razsodbe sodišča, ki jo bodo v prihodnjih dneh skrbno preučili. Ko bomo natančno vedeli, bomo lahko naredili naslednje korake, je dejal Cerar in dodal, da se bo zavzel za enotno uveljavitev arbitražne sodbe, četudi »pričakovanja niso bila v celoti uresničena.
»Slovenija bo nadaljevala z dobrim sodelovanjem s Hrvaško in ne bo storila ničesar, kar bi poslabšalo medsebojne odnose,« je še povedal premier.
Cerar je prek twitterja sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in ga pozval »k dialogu o implementaciji« današnje arbitražne sodbe o meji. Dogovorila sta se, da se bosta sestala 12. julija v Ljubljani.
Premier je v pogovoru za spletni medij Politico opozoril na širši pomen arbitražne razsodbe. »Če ne bomo pokazali, da smo sposobni rešiti spore s pomočjo prava, to ne bo spodkopalo samo zaupanja med Hrvaško in Slovenijo, ampak tudi zaupanje v EU,« je dejal Cerar. Kajti če EU ni zmožna reševati takšnih zadev z vladavino prava, potem ne bo zmožna reševanja drugih težav, je menil Cerar.
Slovenski premier je dejal, da ima primer širše razsežnosti. Kot je dejal, bodo ostale balkanske države imele težave pri vključevanju v EU, če ne bo zanesljivega načina za reševanje sporov glede meja in ozemelj. Arbitražni proces med Slovenijo in Hrvaško naj bi bil po njegovih besedah »primer za prihodnji pristop k reševanju sporov med državami v širši regiji«. »Če ne bomo spoštovali vladavine prava, EU nima prihodnosti, o tem sem prepričan,« je za Politico še dejal premier Cerar.
Pahor: Arbitraža se je izkazala za najboljšo možno rešitev
Arbitraža se je izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, je po današnji objavi razsodbe arbitražnega sodišča o meji dejal predsednik republike Borut Pahor. Hrvaška odklonitev upoštevanja arbitražnega sporazuma sosednje države po njegovih besedah ne odvezuje od uveljavitve sodbe.
Slovenija je po Pahorjevih besedah lahko zadovoljna, da je danes arbitražno sodišče dokončno določilo celotno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Lahko je zadovoljna tudi s samim potekom meje, tako na kopnem, kot morju, je dodal.
»Za interese Slovenije glede poteka meje na kopnem in na morju na podlagi 18 let neuspešnega iskanja rešitev nobena druga ne bi prinesla za nas boljše rešitve,« je poudaril.
Pahor sicer ne dvomi, da utegnejo biti tudi drugačne ocene, kar je pri sleherni odločitvi vsakega sodišča pričakovano. »Toda moje zelo iskreno mnenje je, da se bomo v prihodnosti z iskreno hvaležnostjo spomnili današnje zgodovinske odločitve arbitražnega sodišča,« je dejal. Sodišče je namreč po njegovi oceni določilo najpravičnejšo možno mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Kot je še dodal, si ta hip težko predstavljamo, kako zelo pomemben trenutek živimo. »Po mirni poti smo rešili problem, ki je do podpisa arbitražnega sporazuma močno obremenjeval odnose med sosednjima narodoma in državama,« je še poudaril Pahor.
Erjavec: Težave za Hrvaško, če ne bo sledila Berlinu in Bruslju
»Razsodba potrjuje, da je Slovenija pomorska država,« je pred haaško Palačo miru povedal vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Hrvaška spoštovala razsodbo in da je bilo nesodelovanje napaka. Tudi Hrvaška je po njegovem mnenju lahko zadovoljna z odločitvijo, »ki je uravnotežena«. Obžaloval je sicer, da domačija Joška Jorasa ne bo v Sloveniji, a krivdo je pripisal odločitvi izvršnega sveta leta 1955. »S pravno argumentaciji smo dobili, kar smo lahko,« je ocenil. Ključno po njegovem mnenju je, da smo dobili s stičnim območjem (junction area) prost dostop od Piranskega zaliva do odprtega morja. »Razsodba je del mednarodnega prava in ne bomo se pogovarjali, ali jo bomo spoštovali,« je pojasnjeval glede njenega izvajanja. Hrvaška kot članica EU jo bo »prej ko slej sprejela«. Prepričan je, da se bo znašla v težkem položaju, če ne bo sledila Berlinu, Bruslju in drugim glavnim mestom.
Podpredsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Počivalšek je izrazil zadovoljstvo, da je meja končno določena. »Za prebivalce na Obali se v tem trenutku po vsebini ne spreminja nič. Z vsakim, ki ga je arbitraža osebno prizadela, se bomo ukvarjali individualno.«
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je izrazil zadovoljstvo, da je meja končno določena. Foto: Voranc Vogel/Delo
Horvat: Arbitražno sodišče opravilo svojo nalogo
Predsednik odbora za zunanjo politko Jožef Horvat je po seji odbora, ki je razpravljal o odločitvi arbitražnega sodišča glede meje med Slovenijo in Hrvaško, povedal, da so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali, ko bodo imeli več informacij iz razsodbe. Odbor poudarja, da bo Slovenija dosledno spoštovala mednarodno pravo in pravo EU, s tem tudi razsodbo arbitražnega sodišča, kar pričakuje tudi od Hrvaške.
»Arbitražno sodišče je opravilo svojo nalogo iz arbitražnega sporazuma, odbor pa poziva k dialogu Hrvaško o implementaciji razsodbe.« Kot je še poudaril Horvat, je posebno skrb potrebno nameniti prebivalcem v obmejnem pasu, ki jih razsodba zadeva.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat in predsednik DZ Milan Brglez sta po razsodbi arbitražnega sodišča podala izjavo. Foto: Uroš Hočevar/Delo
»Ko bomo preučili končno besedilo, se bodo odzvale tudi politične stranke. Sodbe je treba spoštovati in to kot izhodišče, ki ga je vedno treba imeti pred sabo. S to razsodbo je izpolnjen arbitražni sporazum,« pa je po seji odbora povedal predsednik DZ Milan Brglez, ki razsodbo tudi pozdravlja.
»Vsekakor pa jo bo potrebno spoštovati v skladu s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom. Spoštovanje sodbe pričakujemo tudi od Hrvaške, v skladu s splošnimi pravnimi načeli, ki obstajajo med civiliziranimi narodi,« je dejal in dodal, da je razsodba opredelila ozemeljski stik med teritorialnim morjem Slovenije in odprtim morjem, od tod naprej pa bo treba pristopiti k implementaciji. »Vzeli si bomo čas za prevod, a najprej bomo poskrbeli za ljudi, ki jih razsodba prizadeva. Lahko potrdim, da je kljub daljši razpravi ocena poslancev enotna. Posvetili se bomo natančnemu študiju zadeve, da pri sami implementaciji ne bomo storili kakšne napake, ki so se žal v samem postopku prevečkrat primerile.«
Brglez je, tako kot Horvat, napovedal, da bodo najprej poskrbeli za ljudi, ki jih razsodba zadeva. Načine, kako bodo to storili, bodo določili v državnem zboru, skupaj s samo vlado.
Goran Klemenčič v Mirišču
Pravosodni minister Goran Klemenčič se je nekaj po 17. uri na Hotizi najprej sestal z nekaj krajani, lendavskim županom Antonom Balazkom, podžupanom Stankom Gjerkesem in načelnikom lendavske UE Štefanom Gjerkesem, nato pa je obiskal tudi zaselek Mirišče in njegove prebivalce. V občini Lendava sicer odločitev arbitražnega sodišča sprejemajo z mešanimi občutki, saj je pozitivna plat le to, da bo Mirišče postalo slovensko, skoraj 800 ha kmetijskih površin in gozdov na levem bregu Mure, ki spadajo v hrvaski kataster, pa bo ostalo onkraj meje.
Minister Goran Klemenčič je po sestanku s krajani in županom na Hotizi obiskal še prebivalce zaselka Mirišče. Foto: Jože Pojbič/Delo
Pellet argumentov Hrvaške o nepriznavanju razsodbe ne razume
»Ne spoštujejo vse države odločitev mednarodnih sodišč, a ne verjamem, da bi bilo Hrvaški všeč, če bi jo primerjali s Kitajsko,« je ocenil vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet. Na novinarsko vprašanje, ali je Slovenija dobila ozemeljski stik z odprtim morjem, je odgovoril: »Da.« To iskanje stika je že tako označil za največjo težavo v arbitražnem postopku. Po njegovi razlagi je obveljalo, da je stik fizična, geografska lokacija. Kot poseben dosežek obravnava razmejitev v samem Piranskem zalivu, kjer je Slovenija dobila več, kot je bilo predvideno v sporazumu Drnovšek-Račan. Argumentov Hrvaške o nepriznavanju sodišče in razsodbe ne razume, saj »so sprejeli sporazum s pravno zavezujočo rešitvijo.«
Bulc: Najpomembneje je, da dialogi potekajo
Sodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško bo Evropska komisija skrbno prebrala in preučila, je za STA dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Veseli jo, da sta tako premier kot predsednik Slovenije že napovedala pogovore s hrvaškimi kolegi. »Najpomembneje je, da dialogi potekajo,« je ocenila.
Bulčeva vsebine sodbe, preden jo s kolegi komisarji v Strasbourgu obravnavajo 4. julija, ni želela komentirati. Je pa ponovila nedavne besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki upa, da bosta obe strani popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev arbitražnega sodišča.
Bogovič: Obe državi pozivam k rešitvam za prebivalce
Evropski poslanec Franc Bogovič pozdravlja današnjo odločitev arbitražnega sodišča, ki je s sodbo določilo 670 kilometrov kopenske meje med Slovenijo in Hrvaško, mejo v Piranskem zalivu in stik Slovenije z odprtim morjem. »Sodba Sloveniji zagotavlja vitalni stik z odprtim morjem prek koridorja, pa vendar ji po drugi strani jemlje del ozemlja na kopnem in slovenske državljane na teh območjih postavlja v hrvaško državo,« sodbo ocenjuje Bogovič, ki opozarja, da morata obe državi ravnati pametno in za te prebivalce najti rešitve, ki bodo v največjo korist teh ljudi.
Bogovič še opozarja, da bi nepriznanje sodbe arbitražnega sodišča med dvema članicama EU bil s strani Hrvaške jasen znak, da se ta ne bo dogovorila o svoji meji niti z drugimi državami, njenimi sosedami, ki trkajo na vrata EU. To pa bi po Bogovičih besedah pomenilo veliko nestabilnost na področju Zahodnega Balkana, zato Bogovič pričakuje, da bo Hrvaška vendarle ravnala v duhu spoštovanja mednarodnega prava, EU zavez in dobrososedskih odnosov.
Na razsodbo se je odzvala tudi evropska poslanka Tanja Fajon, ki meni, da mora odločitev arbitražnega sodišča spoštovati tudi Hrvaška. »Dočakali smo težko pričakovano odločitev. V prihodnjih tednih bo o njej še veliko govora, pravniki in strokovnjaki bodo imeli priložnost razložiti vse podrobnosti, kaj je za Slovenijo pozitivno, kaj ne, in kaj posamezne določitve pomenijo v praksi.«
Zidanšek: Obžalujem, da se Pahor ni zavzel za naš najvitalnejši interes
»Vitalni slovenski nacionalni interes, stik Slovenije z odprtim morjem, je dosežen. Veseli me, da je arbitražno sodišče izpolnilo tudi ta del svojih nalog. V SLS obžalujemo, da Slovenija nima teritorialnega stika z odprtim morjem, za kar smo si prizadevali ves čas do sprejema in ratifikacije arbitražnega sporazuma. Obžalujem tudi, da takratni premier Borut Pahor ni imel več poguma in samozavesti in se ni zavzel za naš najvitalnejši nacionalni interes, teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, ampak se je zadovoljil le z zahtevo po stiku skozi koridor,« se je na razsodbo odzval predsednik SLS Marko Zidanšek.
Vitalni interes je izpolnjen
Mnenja strokovnjakov za mednarodno pravo so si enotna glede tega, da Slovenija z razsodbo o arbitraži ni dobila vsega, česar se je nadejala. Razlika med željami in realnostjo je najbolj opazna pri zahtevi države po ozemeljskem stiku z odprtim morjem. Iz odločitve je jasno, da se bo morala zadovoljiti zgolj s fizičnim stikom. Danilo Türk razsodbo v tej točki opisuje kot »kreativno uporabo mednarodnega prava«.
Arbitražno sodišče je po besedah nekdanjega predsednika republike in zaslužnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti pazilo, da je vse rešitve sprejelo v okviru mednarodnega prava. Državi je ugodilo pri njenih ključnih argumentih. »Če vzamemo, da je Slovenija svojo argumentacijo gradila predvsem na komunikaciji, je ta rešitev v veliki meri ustregla tej želji.«
Podobno se je na razsodbo odzvala Vasilka Sancin, izredna profesorica na ljubljanski pravni fakulteti. »Dobili smo tisto, kar je bilo ves čas poudarjeno kot glavni strateški interes Slovenije, torej nemotena in nenadzirana plovba v našo teritorialno morje, vključno z luko Koper. Dobili smo tudi popolnoma nemoten in nenadziran prelet skozi to območje stika, pa tudi pravico polaganja kablov in cevovodov.« Te tri pravice so po njenih besedah tudi svoboščine odprtega morja, »v tem pogledu je režim izenačen z režimom odprtega morja«, je pojasnila Sancinova. »Dobili smo tisto, kar smo poudarjali kot naš vitalni interes, kar se tiče tega stika Slovenije z odprtim morjem. Nismo pa dobili ozemeljskega stika.«
Na morju nam odločitev daje neke vrste služnost, je prepričan profesor Bojko Bučar z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Ko se je arbitražni sporazum podpisoval, sem opozoril, da čeprav v njem piše, da mora določiti stik (junction), ni nujno, da bo sodišče to tudi storilo.« Dodaten problem je, kot je opozoril, da je slovenski parlament leta 2013 sprejel izjavo, da ne bo spoštoval arbitražne odločitve, če ne bo vključevala ozemeljskega stika. »Ne vem, kako bo to rešila slovenska politika, ker najbrž nam je v interesu, da to odločitev spoštujemo. Toda tudi če jo spoštujemo, nam to nič ne pomaga, ker jo nasprotna stran ne spoštuje,« je dileme implementacije arbitražne razsodbe strnil Bučar.
Kljub nasprotovanju Hrvaške je Danilo Türk prepričan, da odločbe ne bo možno ignorirati, ampak jo bo treba spoštovati. »Kar zadeva samo izvrševanje odločbe, je treba natančno pogledat določbe arbitražnega sporazuma, ki zahtevajo korake v smeri uresničevanja v prvih šestih mesecih. Govorimo o korakih,« je opozoril Türk, kar ne pomeni, da je treba razsodbo v celoti izvršiti v prihodnjega pol leta. Za to bo potrebnega več časa. »Na vsaki točki, ki je bila sporna, bo [izvrševanje] potekalo nekoliko drugače.«
Do izvršitve sodbe sicer obstaja več različnih poti. Odločitev je mogoče implementirati bilateralno, v dogovoru s Hrvaško, oziroma s pomočjo EU, zlasti evropske komisije, ki je po besedah Vasilke Sancin že izrazila jasno stališče, da mora Hrvaška razsodbo spoštovat in da naj zato uporabi tudi vse mehanizme, ki jih ima. Pot do izvršitve sporazuma ne bo lahka opozarja Bojko Bučar, ki dvomi o tem, da bi lahko pritisk EU pomagal pri reševanju vprašanja. »Na koncu najverjetneje ne bo šlo drugače, kot da se gresta obe državi pogajati. A to bo izjemno težko, saj bosta obe potrebovali rešitve, s katerimi bosta ohranili svojo čast.« Boji se, da bo to »misija nemogoče«.
