V Sloveniji je zdravstvo v samoupravnem socializmu

Milena Kramar Zupan je doktorica ekonomije, ki je po 20 letih izkušenj z vodenjem v gospodarstvu prišla v zdravstvo. Najprej je vodila Zdravstveni dom Novo mesto, zdaj je direktorica novomeške bolnišnice. »V zdravstvu je neskončno težje kot v gospodarstvu. Tu je narobe svet: raje vidijo, da imamo izgube kot dobiček,« je povedala direktorica, s katero smo se pogovarjali o poslovanju bolnišnic.

Država je dala bolnišnicam konec lanskega leta 135 milijonov evrov dodatnih sredstev. So bolnišnice zdaj finančno sanirane?

Nikakor. Denar, ki ga je država namenila za pokrivanje starih izgub, je dobrodošel, a ne zadošča. Bolnišnice moramo do 15. marca sestaviti sanacijski program na podlagi izhodišč sanacijskega odbora, ki pa sploh še ni začel delovati. Ministrstvo nam je predvčerajšnjim poslalo dopis, naj pripravimo strateškorazvojni načrt bolnišnic. To je nekaj čisto drugega kot sanacijski načrt. A prvi korak je sanacijski načrt, za katerega pa ni izhodišč. Napetost v bolnišnicah se zato povečuje. Že kmalu bomo znova v izgubah.

Za kaj ste bolnišnice porabile denar?

Novomeška je večino denarja samo prenakazala državni zakladnici, kjer smo imeli najete kredite za to, da smo sploh lahko plačevali dobaviteljem račune. In denarja ni bilo dovolj za poplačilo vseh dolgov.

Kaj je največja težava bolnišnic?

Cene zdravstvenih storitev. To je katastrofa. Slovenija ima v zdravstvu domačijske, dogovorne cene. Te niso odvisne od dejanskih stroškov, pač pa od tega, koliko denarja ima zdravstvena blagajna – ZZZS. Če ZZZS denarja nima, zniža cene bolnišnicam. Vlada je poleg tega v dogovoru s sindikati zvišala stroške dela za 20 odstotkov, cen storitev pa ni povišala, čeprav so plače vračunane vanje. Nasprotno, znižala jih je. Od vodstev zavodov pričakujejo, da bomo – tako kot v gospodarstvu – prilagodili poslovanje. Kako? Bolnišnice imamo poleg stroškov dela še nujne naložbe v prostore, vgradni materiali se dražijo, nujno potrebujemo novo opremo. Kako naj naši zdravniki pregledujejo paciente s 16 let starim rentgenom? Nov stane pol milijona evrov. Kje naj dobimo denar, če so cene storitev take, da smo nenehno v izgubah?

Kar 20 let ste bili v gospodarstvu, bili ste tudi direktorica Novoteksa v Novem mestu in direktorica prodaje v Telekomu za vso Slovenijo. Kaj vidite, ko primerjate gospodarstvo z zdravstvom?

V zdravstvu je neskončno težje, ker deluje v povsem neurejenem zunanjem okolju. Zaradi nereda, različnih interesov, diktata politike, močnih sindikatov, pritiskov dobaviteljev in zastarele zakonodaje za upravljanje in vodenje zavodov je potrebne ogromno potrpežljivosti, vztrajnosti, usklajevanj, vedno si pod drobnogledom medijev in strokovne javnosti. Veliko direktorjev iz gospodarstva ne bi zmoglo vsega, kar se od direktorja pričakuje v zdravstvu.

V čem je okolje neurejeno?

V gospodarstvu moraš načrtovati, kako boš delal v prihodnjem letu. V zdravstvu pa je na videz vse načrtovano, a bolnišnica vse do sredine leta ne more podpisati pogodbe o tem, kaj bo delala. Pogoji poslovanja se med letom nenehno spreminjajo. Takšni so na primer enkratni dodatni programi za skrajševanje čakalnih vrst, s katerimi destabilizirajo naše notranje delovanje. Na začetku leta nihče ne ve, ali bodo dodatni programi za odpravljanje čakalnih dob ali ne, nato pa sredi leta hočejo vse hkrati. In govorijo, da smo neorganizirani. Decembra, ko smo načrtovali delo za januar in naprej, ni znal nihče povedati, ali bomo januarja imeli denar za skrajševanje čakalnih dob. Kljub temu smo se v naši bolnišnici sprva odločili, da delamo naprej, da ne bodo bolniki čakali. A ker še zdaj ni zelene luči ne od ministrstva ne od ZZZS, smo prenehali opravljati dodatno delo za skrajševanje čakalnih vrst. Toda to je strašno slabo za bolnike. Čakalne vrste bodo spet dolge tudi za osnovno diagnostiko, to so preiskave s CT, ultrazvokom in rentgenom.

Preden ste prišli v novomeško bolnišnico, ste sanirali novomeški zdravstveni dom, ki je bil v izgubah. Kako vam je uspelo?

Trdo smo delali. Ko smo imeli milijon evrov dobička, so me klicali na vse konce in kraje, češ, zakaj imamo dobiček. Hoteli so nam ga vzeti, a smo že investirali v zdravstveni dom. To je narobe svet. Boljša je izguba kot dobiček, in to ne pelje nikamor. Zdravstvo, predvsem bolnišnice, bomo morali postaviti na noge, ne pa, da plačujejo tako malo, da smo vsi vedno v izgubah, nato pa moramo klečeplaziti pred ministrstvom za vsak evro. Šele ko se podre strop, ko se zgodi katastrofa, ko nimamo več ultrazvoka za bolnike, se usmilijo in dajo denar. V Sloveniji je zdravstvo v samoupravnem socializmu. To je blodenje v kalnem. Gospodarstvo deluje v povsem drugih razmerah.

Bili ste tudi v svetu zavoda UKC Ljubljana, ki ima vedno težave. Bo zdaj bolje?

Mislijo, da so rešili problem, ker so zamenjali direktorja. Nič se ni rešilo, problemi so drugje.

Kako bi bilo treba urediti zdravstvene ustanove?

Po zgledu gospodarskih družb. Lahko so javna podjetja. Vsekakor tako, da bi bolnišnica morala ustvarjati dobiček, ki bi ga investirala v opremo, prostore in kader. Največja problema bolnišnic sta premalo denarja in zastarela organizacija. Želim si procesnega organiziranja bolnišnic, kjer bo pacient res v središču, ne pa da hodi od Poncija do Pilata, preden dočaka ustrezno zdravljenje. A kot direktorica imam zelo malo izvršne moči. Zakone bi bilo treba spremeniti tako, da bi tudi direktor v zdravstvu lahko v resnici vodil ustanovo, ne pa, da nima osnovnih orodij za vodenje, kot da bi bil brez rok. V gospodarstvu se zaradi plače splača biti menedžer, v zdravstvu pa ne.

Finančni načrt ZZZS predvideva več denarja za zdravstvene storitve, cene storitev se bodo dvignile za pet odstotkov. Bo to rešilo bolnišnice?

To je absolutno premalo. Cene bi morali dvigniti do devet odstotkov. Spet bodo izgube že v tekočem poslovanju, bolnišnice se ne bomo mogle pogajati z dobavitelji, ne bo denarja za investicije in ne za nujni razvoj.