Tiskane izdaje
Sredi septembra se bo iztekel javni razpis, ki naj bi »prinesel« najprimernejšo rešitev za Spomenik žrtvam vseh vojn. Ta je že dolgo del političnega repertoarja, a prave volje za njegovo postavitev doslej ni bilo. Vlada je zdaj odločila: spomenik naj bo pripravljen do konca leta 2015.
Jaške zaprtega rudnika Barbara rov, v katerih so posmrtni ostanki ljudi, ki so bili umorjeni po drugi svetovni vojni, bo država uredila v okviru razvojnih programov 2013-2016. Vlada je tako sklenila na dopisni seji. Prav tako je v razvojni načrt uvrstila postavitev Spomenika žrtvam vseh vojn.
Dela v jaških zaprtega rudnika Barbara rov - Huda jama bodo potekala na podlagi rudarskega projekta, ki so ga izdelali aprila lani. Jašek I v Barbara rovu bodo rekonstruirali, jašek II pa zasipali. Marca letos so minila štiri leta od odkritja povojnega poboja pri Laškem. Tam je bilo v prvih tednih po koncu druge svetovne vojne pobitih več tisoč vojnih ujetnikov in civilistov iz Hrvaške in Slovenije. Iz rova so doslej prekopali posmrtne ostanke okoli 800 žrtev in jih spravili v kostnico, po ocenah jih je v rovu še 2000 do 3000.
Glede na načrt razvojnih programov bodo svoj spomenik dobile tudi žrtve vseh vojn na območju Slovenije, predvidoma na novem Južnem trgu v Ljubljani. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zbornica za arhitekturo in prostor na javnem razpisu že iščeta najprimernejšo rešitev za spomenik.
Država se je precej obotavljala s postavitvijo tega spomenika.
Spomenka Hribar, sociologinja in publicistka, pravi, da je vzrokov najbrž več. »Eden je gotovo to, da je naša družba še vedno, ideološko in duhovno, razdeljena in je bilo težko doseči konsenz. Drugi je nekakšna ravnodušnost, celo ignoranca vseh dosedanjih vlad do pietetnih gest in v tem smislu tudi do simbolnega znamenja, ki bi ovekovečil tragedijo našega nacionalnega spora in kazal na nujnost sprave v prihodnosti, hkrati pa bi bil že znamenje temeljnega konsenza za spravo,« meni Hribarjeva, ki pravi, da so, poleg vsega naštetega, vmes tudi finančni in organizacijski razlogi.
Jeseni bo prišla na dan najboljša rešitev in očitno se bo vendarle nekaj premaknilo. Leta 2014 bodo prek javnega razpisa našli izvajalca, začela pa se bo tudi že gradnja, ki se bo končala konec leta 2015.
Lokacija dolgo sporna
Lokacija spomenika je bila dolgo predmet polemik. Spomenik je predviden na novem Južnem trgu v Ljubljani, na dvorišču, ki je bilo nekdaj parkirišče za državni zbor in bo povezano s parkom Zvezda in Kongresnim trgom. »V posvetovalni komisiji ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo se pogovarjali več kot pol leta in se odločili za relativno najboljšo rešitev,« pravi Hribarjeva in pojasni, da je bila ena od obravnavanih lokacij tudi Trg republike, toda ta je že »zaseden« s spomenikom revolucije.
Proti podiranju spomenika
»Nismo pa bili za to, da ta spomenik podiramo. Sama sem sploh proti temu, da bi spomenike podirali, saj so znamenje časa – bodisi prijaznega bodisi neprijaznega. Spomenik se ne gradi za leto ali dve, temveč za 'večno', zato pomisleki, da so, denimo, v bližini gostinski lokali, za Hribarjevo niso relevantni, prav tako niti to, da je zdaj ta parcela stisnjena med druge stavbe oziroma podjetja. »Dolgoročni načrt za obnovo oziroma graditev južnega parka predvideva, da se bo prostor »očistil« do Knafljevega prehoda. Na tem mestu naj bi stala nova stavba slovenskega narodnega gledališča in je torej umestitev spomenika v ta prostor povsem na mestu. Poudarjam, pri gradnji takšnega in konkretno tega spomenika ne smemo gledati na trenutne razmere, ampak je te treba prilagoditi simbolnemu pomenu spomenika,« meni Hribarjeva.
Korak države k spravi
Ali bo torej država tako zagotovila svoj prispevek k spravi v Sloveniji? »Vsekakor!« odgovarja Hribarjeva. Drugo vprašanje pa je, koliko bo sama postavitev spomenika, z napisom vred, lahko prispevala k resnični pomiritvi sovraštva iz vojne in po njej. »Vprašane je torej, ali bodo tisti, ki danes inducirajo to sovraštvo, spomenik sprejeli tako, kot je zamišljen,« opozarja Hribarjeva.
