V sredo na ulice več deset tisoč stavkajočih

Po predvidevanjih se bo stavke udeležilo od 80.000 do 100.000 ljudi. Kaj se bo takrat dogajalo v bolnišnicah, šolah, vrtcih, na uradih …?

Objavljeno
15. april 2012 22.47
Tanja Starič, Majda Vukelić, Dejan Karba, notranja politika,  Tina Kristan, Ozadja, Slavko Pezdir, kultura, Mitja Felc, kronika, Brane Piano, Celje
Tanja Starič, Majda Vukelić, Dejan Karba, notranja politika, Tina Kristan, Ozadja, Slavko Pezdir, kultura, Mitja Felc, kronika, Brane Piano, Celje
Ljubljana –  Sloveniji se v sredo obeta druga splošna stavka v javnem sektorju - prva je bila jeseni 2010 -, ki bo po napovedih najbolj množična doslej. Po predvidevanjih se je bo udeležilo od 80.000 do 100.000 ljudi. Možnosti, da bi stavko odpovedali, tako rekoč ni več. Bo pa vlada predvidoma danes sprejela odgovor na stavkovne zahteve in ga jutri poslala sindikatom. Vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak napoveduje tudi možnost, da bi se še pred stavko pogajalci znova srečali.

Sindikati tokrat nastopajo enotno in so združeni v koordinaciji stavkovnih odborov. Danes bodo v posameznih sindikatih določili potek stavke, že zdaj pa je znano, da bodo v sredo delo prekinili zaposleni v večini šol, vrtcev, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, lekarn, socialnih zavodov, poleg tega bodo stavkali še policisti, cariniki, gasilci, veterinarji in zaposleni v nekaterih kulturnih ustanovah.

Ali stavka javnega sektorja, v kateri sodeluje kar 24 sindikatov, v sredo lahko paralizira Slovenijo? Zagotovo jo bomo občutili vsi, zlasti pa starši manjših otrok. Koliko ljudi bo sodelovalo v stavki, še ni znano, okvirno število pa je po napovedih sindikatov od 80.000 do 100.000. Natančno število bo znano v sredo zjutraj, skupaj jih je zaposlenih v javnem sektorju 150.000.

Natančen potek stavke bodo v posameznih sindikatih določili danes dopoldne. Je pa že jasno, da bodo delo prekinili zaposleni v večini šol, vrtcev, fakultet, zdravstvenih domov, bolnišnic, lekarn, socialnih zavodov, stavki se bodo pridružili tudi policisti, cariniki, gasilci in veterinarji. Zaprte bodo nekatere kulturne ustanove, kot so knjižnice, galerije in muzeji. Ne bodo pa stavkali člani sindikata Fides.

V mestih se bodo stavkajoči pred dvanajsto odpravili v središča in tam protestirali. V Ljubljani bo ta shod na Gregorčičevi, torej pred stavbo vlade, ki pa bo tisti dan na obisku na ptujsko-ormoškem območju. V Mariboru bo imel Sviz stojnico na Trgu svobode, kjer bo tudi protestni shod.

Zanimivo je, da so različni sindikati določili različne čase trajanja stavke. Načelno se bo sicer začela ob šesti uri zjutraj, ob devetnajsti uri pa jo bodo prekinili. V bolnišnicah bo veljal režim nedeljskega dežurstva, prihajajo pa različne informacije o tem, kaj bo z bolniki, ki niso nujni primeri, a so prav ta dan naročeni za posege. Celjska bolnišnica tako, denimo, prosi, naj ti pacienti spremljajo objave o poteku stavke v sredstvih javnega obveščanja, zlasti na spletni strani bolnišnice.

Sindikati zagotavljajo, da bodo v tistih poklicih, v katerih velja zakonska omejitev ali prepoved stavke, te določbe spoštovali. Še vedno ni jasno, kdo bo plačal stavko: vlada pravi, da tega ne bo storila, sindikati, da bo pač »na koncu odločalo sodišče«.

Pogajanja so zastala

Od četrtka, ko je vlada sprejela intervencijski zakon, s katerim spreminja več kot 40 drugih zakonov, so pogajanja med vlado in sindikati zastala. Datuma, kdaj se bodo nadaljevala, še vedno ni. Je pa minister za delo Andrej Vizjak včeraj napovedal, da bo pogajalska skupina vladi danes poslala predlog odgovora na stavkovne zahteve. Če ga bo vlada potrdila, ga bo posredovala sindikatom še pred sredino stavko, verjetno jutri.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa bo danes javno pozval ministra Vizjaka k takojšnjemu nadaljevanju pogajanj.

Zadnji vladni predlog je predvideval šestodstotno znižanje plač javnih uslužbencev, brez odprave plačnih nesorazmerij, kar za sindikate ni bilo sprejemljivo. V zakon pa so po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča zapisali znižanje plač za 10 odstotkov s 1. julijem letos in odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Zadnjo četrtino bi izplačali v začetku prihodnjega leta. Višina regresa bi bila odvisna od plače uslužbenca: tistim z najnižjimi dohodki bi pripadal 100-odstotni regres, torej 692 evrov, tistim z najvišjimi dohodki pa bi letos dobili 10 odstotkov.