Tiskane izdaje
Ljubljana – V torek ob 13. uri se bodo zaposleni v skupini J in pomočnice vzgojiteljic ponovno zbrali na protestnem shodu pred vladnim poslopjem, kjer bodo zahtevali podpis dogovora, ki bi še omogočal zvišanje plač najslabše plačanim v javnem sektorju s 1. julijem.
»Vsaj zaposleni na najslabše plačanih delovnih mestih se držijo obljub – vrnili se bodo pred vlado, da jo spomnijo na njena neuresničena zagotovila,« so napovedali pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) pred torkovim shodom. Zaposleni v skupini J in pomočnice vzgojiteljic so že jeseni opozorili na to, kako neustrezno so vrednotena njihova delovna mesta. Vlada in sindikati javnega sektorja so se potem v decembra podpisanem sporazumu, med drugem dogovorili tudi za to, da bo letos v proračunu namenjenih 70 milijonov evrov za odpravo anomalij v plačnem sistemu.
Vendar trenutno ne kaže prav spodbudno. Manj kot dva tedna je še do dne, ko naj bi prva »tranša« dobila višji dohodek, strani pa so še precej oddaljene. Zahteve predstavnikov delavcev precej presegajo načrtovanih 70 milijonov evrov, drug problem pa je, da so tudi med samimi sindikati razhajanja v zahtevah. Hkrati pa so sindikalisti zelo kritični do vlade, češ da njen predlog ne odpravlja anomalije, temveč že obstoječe razlike še poglablja.
Krepili bi državno upravo?
»Naša prioriteta je, da se najprej uredijo plače najslabše plačanim, ki jih je v javnem sektorju več, kot bi si človek mislil. Samo tistih pod minimalno plačo je več kot 10.000. To poglavje je treba najprej zapreti, vse drugo pa pustiti za kasneje,« je dejal Branimir Štrukelj, glavnik tajnik Sviza in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Sindikati opominjajo, da je predsednik vlade Miro Cerar ob podpisu dogovora izrazil zadovoljstvo, »ker smo naredili konkretne korake najprej za tiste, ki dobivajo najnižje plače,« a so prepričani, da enostranski vladni predlog odmika ta cilj, ker izrazito selektivno zvišuje plače na delovnih mestih z univerzitetno izobrazbo, ki jih ni mogoče razumeti kot odpravljanje anomalij v plačnem sistemu.
Branimir Štrukelj. Foto: Uroš Hočevar/Delo
»Imamo primerjave, kako neenako so plačana delovna mesta v državni upravi in izobraževanju ali kako izrazite so razlike med zdravniki brez specializacij in učitelji ali raziskovalci, ki imajo najnižjo povprečno plačo z univerzitetno izobrazbo. Ključno vprašanje za to državo je, kako vrednotimo nosilne poklice v javnem sektorju in kakšno težo imajo pri našem razvoju. Zdi se, da izrazito favoriziramo taka delovna mesta, ki pomenijo trdo državo, medtem ko so kultura, znanost, izobraževanje in sociala izrazito marginalizirani oz. podvrednoteni. Ali je delo učitelja res manj zahtevno, odgovorno, stresno, da je lahko v povprečju za 550 evrov bruto nižje plačan kot uradnik? Ne gre za to, da delo uradnikov ne bi bilo pomembno, ampak me zanima, zakaj je delo učiteljev toliko manj vrednoteno,« je opozoril Štrukelj.
Priznava neenotnost na sindikalni strani, ki je bistveno širša od napetosti med policisti in vojaki, kar pa je po njegovem mnenju povzročila vlada s svojim selektivnim pristopom.
Enaka razmerja, druge vrednosti
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pravi, da se iz vseh sektorskih in krovnih pogajanj približujejo točki, ko bodo lahko dali predlog, ki bo upošteval tiste sinidkalne predloge, ki drugače uravnotežijo poklice in delovna mesta. »A se bomo potem verjetno morali soočiti s situacijo, ko bo treba ugotoviti, ali imamo na sindikalni strani dovolj podpore, da se sprejme,« je Koprivnikar izpostavil neusklajenost sindikatov.
Boris Koprivnikar. Foto: Blaž Samec/Delo
Hkrati zavrača očitke o favoriziranju določenih področij: »Pogledali smo sindikalni predlog, kako dodeljuje sredstva v odstotkih glede različnih poklicnih skupin po zahtevnosti od najnižjih do najvišjih. Ugotavljamo, da sta vladni in sindikalni predlog praktično identična v tem, koliko gre v nižje in v višje skupine. Razporeditev je popolnoma enaka, s tem da sindikalni predlog za nekaj 10 milijonov evrov presega okvir. Če sindikati to očitajo vladi, potem pričakujem z njihove strani enoten, uravnotežen in boljši nasprotni predlog, ne pa kritiko le vladnega.«
Na pozive, naj se uskladijo pri najnižje plačanih, odgovarja, da so pripravljeni zaključiti do 26. plačnega razreda, vendar na način, da bo potem, ko zaključijo v celoti, to mogoče umestiti v 70 milijonov. Je pa v sporazumu varovalka za delavce, da tudi če se strani ne sporazumeta, bodo spremenjene uvrstitve delovnih mest priznane od datuma, določenega v dogovoru.
Anomalije odpraviti povsod, ne samo pri najslabše plačanih
»Poudaril pa bi še, da se mi nismo zavezali k temu, da bomo plačne anomalije odpravljali samo v najnižjih skupinah, ampak da jih bomo v celotnem sistemu. Tako po vladnem kot sindikalnem predlogu gre velika večina sredstev za najnižje skupine, ne pa vsa. Nesorazmerja so tudi pri višjih.«
Želi, da pogajanja vsakakor zaključijo do poletnih počitnic, »kajti čakata nas še dva kroga. En krog je vpliv zdravniških plač, za katerega smo obljubili, da ga bomo uravnotežili z drugimi skupinami, tretji pa postopno odpravljanje varčevalnih ukrepov, za katere smo se zavezali, da jih bomo odpravili do 2019. Pričakujem polno kooperativnost sindikalne strani, da bomo te zaveze, ki gredo vse v izboljševanje plač in pogojev za delo, izvedli v konstruktivnem dialogu,« je izjavil minister Koprivnikar.
