Tiskane izdaje
Ljubljana – Ponovni uvedbi dualnega sistema izobraževanja so naklonjeni tako rekoč vsi, vendar ne na način, ki ga predvideva novi predlog. V dijaški in študentski organizaciji menijo, da bo vajeniški sistem odprl novo možnost izkoriščanja delavcev. Obrtniki se zavzemajo za nižja plačila vajencem.
Novo šolsko leto bo zaznamovala poskusna uvedba vajeništva v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja. Dijaki se bodo imeli na začetku možnost usposabljati za gastronoma hotelirja, mizarja, kamnoseka in oblikovalca kovin (orodjarja) na sedmih srednjih šolah.
Z vajeništvom bodo šole, v sodelovanju z delodajalci, zagotovile več praktičnega usposabljanja, zaradi česar naj bi se v prihodnosti mladi bolj zgodaj zaposlovali, manj pa naj bi bilo brezposelnih, napovedujejo na ministrstvu za izobraževanje, kjer so predlog zakona pripravili. Zagotoviti želijo takšno posredovanje znanja, ki bo najbolj upoštevalo potrebe trga dela in gospodarstvu zagotovilo ustrezen kader. Praksa bo obsegala vsaj polovico programa. Še naprej bo obstajala običajna šolska oblika programa, kjer bo prakse za petino časa.
Vajeništvo ne bo le za dijake
Poleg dijakov bodo vajenci lahko tudi tisti, ki se izredno izobražujejo, so brezposelni ali se ob delu izobražujejo za srednjo poklicno izobrazbo. Za svoje delo bodo prejemali mesečno nagrado, ki jo bo ministrstvo, s pomočjo evropskega socialnega sklada, sofinanciralo do leta 2021. Delodajalcem bodo za enoletno usposabljanje vajenca izplačali 2000 evrov, prav tako jim bodo povrnili stroške obveznega zavarovanja, zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Stroške prevoza in malice jim bo sofinanciralo gospodarsko ministrstvo.
Vajeništvo podpirajo načeloma vsi – obrtniki, sindikati, predstavniki študentov in dijakov – a so do predlaganega zakona kljub temu kritični.
Podrobnosti lahko predvidijo samo izvajalci zakona
V obrtno-podjetniški zbornici (OZS) opozarjajo, da bi moral biti predlog stimulativen za delodajalce, da bodo pod svoje okrilje sploh pripravljeni vzeti vajence. »V obrti in podjetništvu primanjkuje usposobljenega kadra, zato bi si morali prizadevati za to, da dobimo dober kader, ki bi ga delodajalci kasneje tudi zaposlili,« pravijo.
V predlogu so sicer upoštevali veliko njihovih zamisli, kot je izplačilo stalnega nadomestila delodajalcu in mentorju, ki izvaja vajeništvo, vendar pred potrditvijo v državnem zboru potrebuje še precej popravkov. V OZS, denimo, ostro nasprotujejo plačilu nagrade vajencu za čas bolniške odsotnosti, saj menijo, da je vajeništvo izobraževalni proces, in ne delovno razmerje. Prav tako se zavzemajo, da se višina nagrade zniža za 50 evrov za posamezni letnik ter da bi stroške delodajalca bolj pravično razporedili med državo in delodajalce.
Za povečavo kliknite na fotografijo. Infografika: Delo
Sindikati bi preprečevali zlorabe
»Sistem mora omogočiti lažji in hitrejši prehod iz šole v redno delovno razmerje. Hkrati ne sme odpreti možnosti, da bi vajenci – predvsem za enostavna dela – nadomeščali redno zaposlene,« opozarja Želimir Stanić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To, da zakon izrecno navaja, pri katerih delodajalcih se vajeništvo ne sme izvajati, je sicer korak k preprečevanju zlorab sistema, a vendar premajhen.
Naklonjeni so določbi o ustanovitvi posebne komisije, ki bo spremljala njegovo izvajanje in posredovala pri sporih med vajencem in delodajalcem, a s pripombo, da bi morala posredovati že v prvi fazi spora, in ne šele kot drugostopenjski organ.
»Popolnoma nerazumljivo je, zakaj so črtali možnost, da sindikati sodelujemo pri oblikovanju seznama delodajalcev, ki bodo vajeništvo izvajali,« so ogorčeni, saj bi lahko s tem pomagali preprečevati morebitne spore, zlorabe in kršitve zakona. V sindikatu še ugotavljajo, da predlog ne sledi smernicam EU, kjer so socialni partnerji bolj vpeti v sistem. Ker so v predlogu zakona popolnoma podrejeni, mu nasprotujejo.
Nova možnost
Kot pravijo, vajeništvo ni cilj, temveč sredstvo do cilja. Cilj ostaja nejasen, kot je tudi nejasno, kakšna je razlika med novim in že obstoječim sistemom praktičnega usposabljanja. Glede na odzive v medijih sklepajo, da »delodajalci ne razumejo vajeništva in dolgoročnih koristi, ki jih lahko prinaša – tudi zanje. V njem vidijo le priložnost za nižje stroške in večjo fleksibilnost dela. Zato lahko pričakujemo veriženje vajencev v podjetju, ne bo pa se povečala zaposlenost mladih.« V izogib temu predlagajo določilo, da morajo delodajalci vajence po koncu usposabljanja zaposliti.
Državni zbor bo zakon obravnaval na aprilski seji. V prvem branju so ga podprli v koaliciji in stranki NSi, v SDS so se vzdržali, v ZL pa so glasovali proti predlaganim rešitvam.
