Tiskane izdaje
Državni zbor razpravlja o predlogu zakona o fiskalnem pravilu. Predlog je pripravila vlada, ki je v preteklih tednih iskala podporo zanj tudi pri opoziciji, saj bodo za njegovo potrditev potrebni glasovi dveh tretjin vseh poslancev, to je 60 glasov.
V petek bodo poslanci glasovali, ali je zakon primeren za nadaljno obravnavo. Podporo so napovedali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter v opozicijski ZaAB ter poslanca manjših. Skupaj torej 58 poslancev. V NSi in SDS se o podpori še niso izrekli, saj pričakujejo dodatna pojasnila in spremembe. V Združeni levici fiskalnemu pravilu nasprotujejo.
Cerar: Konsolidacija bo izjemno težka naloga
V teh pogovorih je vlada pokazala, da je pripravljena na vzdržne kompromise, ki so v okviru določb ustave in pakta o stabilnosti, je uvodoma poudaril predsednik vlade Miro Cerar. Ta je dejal, da so zdrave javne finance ključne za doseganje stabilnega makroekonomskega okolja in gospodarskega razvoja: "Predlagamo zelo strog okvir za določanje javnofinančne politike. Sprejem zakona pomeni, da moramo javne finance v prihodnjih letih strukturno uravnotežiti, kar bo izjemno zahtevna naloga. Strukturni primanjkljaj namreč znaša več kot dva odstotka BDP oziroma 700 milijonov evrov, proračun pa je tudi v največji gospodarski rasti imel strukturni deficit."
Cerar je pojasnil, zakaj koalicija lani ni podprla izvedbenega zakona, ki ga je v parlamentarno procedu vložila SDS: "Prvič, predlog poslancev ni omogočal uporabe fiskalne politike za blaženje nihanja v gospodarski aktivnosti znotraj okvirov, ki ne ogrozijo srednjeročne vzdržnosti javnih financ. In drugič, zaradi metodoloških težav pri ugotavljanju dejanskega stanja ekonomije znotraj gospodarskega cikla bi na podlagi poslanskega predloga obstajalo tveganje, da fiskalna politika deluje prociklično in s tem povečuje šoke v ekonomski aktivnosti."
Vlada pritegnila še ZaAB in poslanca manjšin
V koalicijskih strankah SMC, DeSUS in SD so napovedali podporo zakonu. Matjaž Han (SD) je dejal: "Socialni demokrati smo zadovoljni, da je predlagatelj prisluhnil našim opozorilom, da sta zmernost in odgovornost najboljši vodili, ki jima mora slediti fiskalno pravilo. Fiskalno pravilo ne sme iti na tekmovalno stezo skupaj s socialno državo." Han je opozoril, da lahko "fiskalno pravilo ob neprimerni uporavi razgradi socialno državo".
V ZaAB so napovedali podporo predlogu zakona v prvem branju: "Podpiramo besedilo, ki je v obravnavi danes. Morebitnim dodatnim spremembah smo pripravljeni prisluhniti, ne bomo pa podprli zakona, ki bi prinašal hitrejšo javnofinančno konsolidacijo na račun socialne države," je pojasnila Alenka Bratušek.
Tudi poslanca manjšin sta napovedala podporo zakonu.
V SDS in NSi še oklevajo
Slovenija nujno potrebuje izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bo državljane zaščitila pred enormnin zadolževanjem, je dejal Marko Pogačnik (SDS) in dodal: " Na prvi pogled predlog zakona pušča mnoga vprašanja odprta. Ocenjujemo, da njegova vsebina ne zadovoljuje vseh pogledov SDS. Pričakujemo, da bo finančni minister v razpravi znal pojasniti, kaj je za njih pomembno in ali razmišlja, da se bo predlagani zakon še dopolnil."
O podpori se niso odločili niti v NSi. "Danes bomo pozorno spremljali argumente za in proti predlogu zakona, stališče o podpori pa bomo oblikovali glede na to razpravo in ga predstavili pred glasovanjem v petek," je dejal Jožef Horvat. Po mnenju poslancev NSi predlagani zakon ni dovolj restiktiven. Po Horvatovih besedah v poslanski skupini razumejo fleksibilnost v času recesije, ne pa v času gospodarske rasti: "Takrat je potrebna javnofinančna restriktivnost. Želimo jasne določbe, s katerimi bi vsakokratni koaliciji preprečili skušnjave po financiranju ljudstvu všečnih zahtev. Vsaka vlada mora imeti zavezo po razdolževanju države." V NSi predlagajo, da se zakon ponovno predvidi švicarsko formulo, "ki je preizkušena in dobro deluje".
ZL fiskalnemu pravilu ostro nasprotuje
V Združeni levici fiskalnega pravila ne podpirajo, saj fiskalna konsolidacija ne bo rešila dolžniške krize. Po mnenju Luke Mesca se lahko država iz dolžniške krize izvije z gospodarsko rastjo in inflacijo. Mesec je dejal, da je fiskalano pravilo zgrešen, škodljiv in nevaren način urejanja javnih financ. Zgrešen, ker so primanjkljaji normalen del kapitalistične ekonomije, škodljiv, ker zavira rast, in nevaren, ker je zgodovinsko gojišče fašizma. Svetla točka vladnega predloga pa je, da ga v krizi ne bo treba uporabljati, saj vladni predlog daje državi več manevrskega prostora kot predlog "skrajne desnice", je dejal Mesec.
Mramor: strožji zakon negativno vpliva na gospodarsko rast
Finančni minister Dušan Mramor je napovedal nadgradnjo predloga zakona, ki jo imajo poslanci že na mizi. Opozoril pa je, da še večje zaostrovanje fiskalnega pravila prinaša nižjo gospodarsko rast in zaposlenost. "Če bi strukturni deficit, ki znaša 2,2 odstotka BDP, poskušali uravnotežiti v enem letu, bi to v štiriletnem obdobju zmanjšalo BDP za 6,3 odstotne točke, če pa bi izravnavo raztegnili na štiri leta, pa samo za 2,7," je pojasnil Mramor.
