DL se, po njegovem mnenju, ne more več vrniti. Nova akterka je še Solidarnost, ki ji prve ankete kažejo več kot tri odstotke in se lahko, če ne bo delala večjih napak, uvrsti v parlament.
Na desni strani, pravi Miheljak, je NSi ta hip za las v parlamentu, nekoliko bolje kaže SLS, ki je vzpostavila bolj jasno distanco do SDS in ima tudi drugo volilno telo. »Janša letos ne bo odšel iz političnega prizorišča. To je povezano s procesom, ki teče zoper njega. Če ga bo višje sodišče obsodilo, sploh ne sme oditi, ker bo sicer samo še obsojenec. Dokler vztraja v politiki, ima vendarle legitimiteto znotraj svojega volilnega telesa. Pričakovali bi lahko, da desnica po tihem razmišlja o novem močnem obrazu. Vendar se ožje jedro SDS ne bo zmanjšalo, čeprav se bo celotna moč desnice vendarle zmanjšala.«
Andraž Zorko meni, da bomo na lokalnih in evropskih volitvah priča rekordno nizki udeležbi (lokalne iz leta 2010 so imele komaj malo več kot 50-odstotno, evropske iz leta 2009 pa 28-odstotno). Poleg relativno majhne volilne udeležbe je za oboje volitev značilen rezultat, ki pogosto odstopa od ustaljenih pričakovanj – glede na razmerja v parlamentu in rezultate javnomnenjskih anket.
»K temu prispevata dve dejstvi. Prvo je majhna volilna udeležba, zaradi katere so v prednosti stranke z bolj stabilno in zanesljivo volilno bazo – med večjimi sta takšni SDS in SD, med manjšimi NSi in deloma SLS. Drugo je dejstvo, da je na teh volitvah veliko večji vpliv osebnosti kandidatov, manjši pa je vpliv strank. Tipičen primer je NSi, ki ji je na volitvah v evropski parlament kot zunajparlamentarni stranki leta 2009 uspelo zbrati kar 16,6 odstotka vseh glasov, predvsem na račun močnega kandidata Peterleta,« pravi Zorko.
Najbolj zanimivo bo spremljati razplet lokalnih volitev v ljubljanski in mariborski občini, dodaja. Za prvo si upa trditi, da bo bistveno manj monolitna, za drugo pa, da se utegnejo vrniti stari obrazi, kot se ponavadi zgodi v okoljih, kjer se oblast zruši brez volitev, nato pa praznine ne zapolnijo novi obrazi.