Vajglova diplomatska misija odpira vrsto vprašanj

Opazovalci volitev ali diplomacija v senci lobijev? Odločitev o morebitni kršitve še do marca.

Objavljeno
19. februar 2014 21.59
Anže Božič, Peter Žerjavič, Anuška Delić, Klara Škrinjar
Anže Božič, Peter Žerjavič, Anuška Delić, Klara Škrinjar

Ljubljana - Evropski poslanec Ivo Vajgl se jeostro odzval na torkovo razkritje Dela, da posvetovalni odbor Evropskega parlamenta preiskuje podrobnosti njegove lanske opazovalne misije predsedniških volitev v Azerbajdžanu. »Nihče me ne obtožuje lobiranja«, pravi.

Slovenski evropski poslanec, ki je prav v teh dneh najavil novo kandidaturo za sedež v Bruslju, ocenjuje, da se za zgodbo skriva namen, škoditi njegovemu ugledu pred majskimi evropskimi volitvami. »Ni res, da posvetovalna komisija preiskuje financiranje moje lanske udeležbe v opazovalni misiji predsedniških volitev v Azerbajdžanu, ker sem to v celoti pojasnil s tem, ko sem jo obvestil, da sem potoval v Baku na povabilo znane bruseljske nevladne organizacije European Academy for Election Observation (EAEO), ki je povabljenim poslancem krila stroške bivanja, medtem ko sem si potovanje plačal sam,« zatrjuje Ivo Vajgl.

Zanika tudi, da bi ga poslanski kolegi obtoževali lobiranja za Azerbajdžan. Pač pa sta se o »neplačanem lobiranju za slovensko vlado in gospodarstvo« – po mnenju Vajgla z dvomljivimi nameni – razpisala bruseljski časopis European Voice in spletni portal EurActiv. »Pri tej dejavnosti seveda ne gre za lobiranje, ampak kvečjemu za gospodarsko diplomacijo,« odgovarja slovenski evroposlanec.

Poslancem gledajo pod prste

Posvetovalni odbor evropskega parlamenta, ki preiskuje Vajgla, je bil ustanovljen na podlagi etičnega kodeksa evropskih poslancev, ki je začel veljati leta 2012. Po aferi z razkritjem podkupljivosti poslancev (med vpletenimi je bil tudi Zoran Thaler) naj bi kodeks zagotavljal, da poslanci delajo le v javnem interesu in ne krnijo ugleda parlamenta. Med drugim postavlja pravila za ugotavljanje konflikta interesov in pravila za prejemanje daril.

Denimo, poslanci, ki jim je stroške poti plačala tretja stran, morajo parlament natančno seznaniti, kako je stvar potekala in kaj so plačali drugi. Posameznik mora podatke objaviti najpozneje do konca meseca, ki je sledil zadnjemu dnevu poslančeve plačane poti.

Vsakega poslanca, za katerega so ugotovili, da je kršil kodeks, lahko kaznuje predsednik parlamenta. Sam odbor spremlja spoštovanje kodeksa in po napotilu predsednika parlamenta najprej preiskuje domnevne kršitve. Odbor imenuje enega od svojih članov za poročevalca o domnevni kršitvi. Poročevalec ne sme biti iz iste politične skupine kot poslanec, ki je domnevno kršil kodeks. V odboru sedijo predstavniki parlamentarnega odbora za ustavna vprašanja in zakonodajne zadeve. Del preiskave, ki poteka za zaprtimi vrati, je lahko zaslišanje poslanca.

Priporočilo, ki ga odbor preda predsedniku parlamenta, je lahko osnova za kaznovanja poslanca. O sankcijah odloča predsednik parlamenta. Predvidene kazni so graja, odvzem dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni, izključitev za obdobje od dveh do desetih dni s sej parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več funkcij v parlamentu. Kdaj bo posvetovalni odbor končal preiskavo v primeru Vajgl, ni znano, po nekaterih informacijah pa bi bil sklep lahko znan že prihodnji teden. Poslanec pričakuje, da ne bo kaznovan.

Prijatelji Azerbajdžana

Spomnimo, ugotovitve nevladne organizacije EAEO, na povabilo katere je Vajgl lani obiskal Baku, so podobne ugotovitvam uradnih delegacij Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Nobena pri volitvah, kjer je stari-novi predsednik Ilham Alijev dobil 84,5 odstotka glasov, ni ugotovila večjih nepravilnosti. Omenjene misije so bile skoncentrirane na nekaj dni okoli volitev, medtem ko so bili opazovalci OVSE, ki so proces spremljali več mesecev, bistveno bolj kritični.

Lansko opazovalno misijo EAEO je vodil poslanec francoskega parlamenta, sicer pa predsednik parlamentarne skupine francosko-azerbajdžanskega prijateljstva Thierry Mariani.

Tako Mariani kot predsednik EAEO Stef Goris sta se v zadnjih letih udeležila različnih konferenc v Azerbajdžanu, denimo leta 2009 o varnosti in stabilnosti v kaspijski regiji. Ob tem je Goris leta 2008 kot častni predsednik skupščine Zahodnoevropske unije z delegacijo obiskal predsednika Alijeva z namenom priprave poročila o energetski varnosti države, leta 2011 pa je sodeloval na mednarodnem humanitarnem forumu v Bakuju.

Mariani se je s predsednikom in njegovo soprogo Mehriban sestal tudi kot francoski prometni minister, Goris pa še kot vodja skupščine Zahodnoevropske unije tudi z azerbajdžanskim zunanjim ministrom. Za oba je značilna »mehka pozicija« do Azerbajdžana in poudarjanje konflikta v Gorskem Karabahu. S tem se veliko ukvarja tudi Ivo Vajgl.

Nevladniki jasni in glasni

Pomenljivo je tudi dejstvo, da je večer pred predsedniškimi volitvami 22 nevladnih organizacij objavilo javni poziv azerbajdžanski vladi, naj spoštuje temeljne človekove pravice, drugače volitve ne bodo kredibilne, in naj na prostost izpusti novinarje, politične aktiviste in borce za človekove pravice.

Kot so navedli v pozivu, so od začetka volilnega leta 2013 zaznali vse bolj intenzivno zatiranje ljudi, ki so predstavljali politično opozicijo, in ljudi, ki so kritizirali tiste, ki so na oblasti.

Po njihovih navedbah so preganjali opozicijske voditelje, celo sinova dveh izmed njih, jih pošiljali v zapor, bili so tarča fizičnih obračunov.

A ne le politična opozicija, tudi mediji, zlasti tisti, ki so kritizirali dejanja tistih na oblasti, so bili pred volitvami tarča pritiskov in kazenskega pregona. Mednarodna organizacija Novinarji brez meja je dan pred volitvami ocenila, da so bili v tistem trenutku za rešetkami deset novinarjev, trije blogerji in dva borca za človekove pravice.

Poziv je podpisalo več tujih in domačih organizacij za varstvo človekovih pravih, med drugim različne izpostave helsinškega komiteja, Fundacije Odprte družbe, mednarodna izpostava društva Pen in Novinarji brez meja.