Varnost v Sloveniji: ogroženi malo, imuni pa ne

Neuradno se sliši, da je bila pred kratkim sprejeta ocena o ustreznosti zakonodaje, vendar ta še ni dokončna.

Objavljeno
13. januar 2015 20.11
Novinarji Dela
Novinarji Dela

Ljubljana – Člani Sveta za nacionalno varnost so danes razpravljali o varnostnih razmerah po terorističnih napadih v Franciji, se seznanili z aktualnimi varnostnimi ocenami in se posvetili tudi nadaljnjim morebitnim potrebnim usmeritvam proti terorizmu.

Pred sejo sveta se je sestala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. »Pristojne službe ocenjujejo, da je stopnja ogroženosti zaradi terorizma za zdaj sorazmerno nizka,« je dejal njen predsednik Branko Grims, da pa država nikakor ni imuna pred globalnim dogajanjem. Zaradi njenega položaja tranzitne države je izpostavljenost še večja, je dodal.

Iskanje levih ekstremistov

Grimsa sicer skrbi čas, ko se bo – po njegovem mnenju – teroristična organizacija, ki jo poznamo pod izrazom Islamska država, zlomila. Takrat se bo po njegovem prepričanju »situacija gotovo še zaostrovala«. Njeni pripadniki se bodo vrnili v Evropo in na to bosta morala biti Slovenija in EU zelo dobro pripravljena. V nasprotnem primeru bi se utegnile varnostne razmere precej poslabšati, je še dejal predsednik komisije.

Sicer pa se Grims ni mogel izogniti namigovanju na leve ekstremiste, kar je sicer stalna praksa njegove stranke SDS, ko hoče preusmeriti pozornost od povezav desnih ekstremističnih organizacij s to stranko. Tako je ocenil, da je bilo v preteklosti večkrat mogoče opaziti, da so »določeni krogi na skrajni levici nekako simpatizirali z dejanji islamskega terorizma«. »Ampak to dejanje je bilo uperjeno proti popolnoma levičarskemu časopisu in zaradi tega se je tudi na tej ravni zgodilo poenotenje,« je povedal.

Vlada še nič

Sicer pa je vlada že v četrtek razpravljala o varnostni situaciji po terorističnem napadu v Parizu. Podpredsednik vlade Boris Koprivnikar je povedal, da je Slovenija varna država, vendar za tovrstne teroristične grožnje ni imuna. Zato jih jemljejo zelo resno, je dejal.

Kabinet predsednika vlade in notranje ministrstvo smo popoldne vprašali, ali pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi omogočile pregon in nadzor nad ekstremističnimi skupinami v državi in kako ravnajo v primeru večletnih opozoril obveščevalnih služb, predvsem v zvezi z desnimi ekstremističnimi organizacijami, ki so po naših podatkih pri nas najbolj dejavne. Odgovorov nismo prejeli. Neuradno pa se sliši, da je bila pred kratkim sprejeta ocena o ustreznosti zakonodaje, vendar ta še ni dokončna.