Varuhinja vložila zahtevo za ustavno presojo določb o pokojninah

Zdenka Čebašek Travnik se je tako odločila zaradi več kot 160 pobud sindikatov, društev in »ogorčenih upokojencev«.

Objavljeno
19. julij 2012 15.13
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Varuhinja človekovih pravic je vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na znižanje pokojnin. Upokojencem predlaga, naj počakajo na odločbe, ki jih bo začel izdajati zavod, nato pa se pritožijo v zakonitem roku in naj ne čakajo odločitve ustavnega sodišča.

Varuhinja Zdenka Čebašek - Travnik se je za ustavno presojo odločila na podlagi več kot 160 prejetih pobud upokojencev in različnih društev, ki zatrjujejo, da je zakon nesorazmeren in diskriminatoren za okoli 26.000 upokojencev. Varuhinja poleg tega ugotavlja, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku brez temeljite javne razprave. Upokojenci so prejeli le obvestilo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v katerem jim sporočajo, za koliko se jim bo zniž ala pokojnina. Ustavno sodišče je zavodu med tem že sporočilo, da to ne zadošča in da bodo morali vsem izdati odločbe. To bodo javnosti danes sami pojasnili.

Varuhinja ugotavlja, da so s 143. členom zakona kršene številne ustavne določbe. Država iz proračuna zagotavlja denar za vse pokojnine, in ne le za te kategorije zavarovancev, zato je toliko manj utemeljeno, da je zakon diskriminatorno posegel samo v nekatere kategorije upokojencev. Zakon ni dovolj jasen, saj ga že sami ministri in vlada različno tolmačijo. Kršeno je ustavno načelo vezanosti državnega zbora na referendumsko odločitev, saj od zavrnitve zakona še ni preteklo eno leto. Kršena je pravica do človekovega dostojanstva in pravica do socialne varnosti ter pravica do pokojnine. Prizadete kategorije upokojencev nosijo čez merno breme. Znesek privarčevanih sredstev predstavlja manj kot en odstotek vseh izplačanih pokojnin, prizadene pa le pet odstotkov upokojencev.

Naslednja je kršitev enakosti pred zakonom in prepoved diskriminacije. Poleg neenakosti med upokojenci samimi je zakon diskriminatoren tudi v primerjavi z uslužbenci v javnem sektorju, ki se jim bistveno manj znižujejo prihodki. Kršena so zagotovila iz temeljne ustavne listine, načela zaupanja v pravo in kršitev pričakovanih pravic. Gre namreč za poseg v pravice, ki so bile priznane s pravnomočno odločbo. Navse zadnje varuhinja ugotavlja tudi kršitev pravice do pravnega sredstva, kar je že ugotovilo ustavno sodišče. Varuhinja še predlaga ustavnemu sodišču , naj zadrži izvrševanje te določbe zakona do končne odločitve, saj je z dosedanjo napačno razlago o učinkovanju zakona nastala zmeda, ki ustvarja stanje pravne negotovosti. Z zadržanjem bi sodišče preprečilo številne nepotrebne sodne spore, visoke stroške in dodatno preobremenitev sodišč.

Vlada je medtem pojasnila, da je v zakonu o uravnoteženju javnih financ določeno začasno znižanje pokojnin, in to le nadpovprečnih, višjih od 622 evrov. S tem so upoštevali načelo , da bi prizadete obremenili sorazmerno z njihovim premoženjskim statusom. Ukrep je, po mnenju vlade, tudi pravičen, saj se ne dotika tistih z nižjimi pokojninami.