Vavčerji in višje globe

Ljubljana – Ena pomembnejših novosti novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo sprejet maja, je uvedba vavčerjev oziroma vrednotnic za plačevanje socialnih prispevkov, ki se bodo odvajali od opravljenega osebnega dopolnilnega dela (ODD).

Sistem vrednotnic bo deloval po naslednjem principu: naročniki osebnih dopolnilnih del bodo na Ajpesu ali na upravni enoti (če nimajo dostopa do spleta) s seznama izbrali določeno osebo, ki se je registrirala za opravljanje ODD. Prek e-uprave bodo davčni upravi zanjo plačali vrednotnico, ki bo stala devet evrov na mesec. Durs bo ta znesek razdelil, in sicer bo sedem evrov nakazanih na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) (za pokojninsko zavarovanje izvajalca dela), dva evra pa za njegovo zdravstveno zavarovanje.

Pavšalni znesek sedem evrov za pokojninsko zavarovanje so izračunali glede na 210 evrov, kolikor znaša mesečni prispevek od minimalne plače. Ko bo posameznik zbral 30 vrednotnic (kar znese 210 evrov) mu bodo priznali mesec pokojninske dobe. Zaslužek od ODD bo omejen in bo v pol leta lahko znašal največ tri povprečne mesečne plače.

Na ministrstvu za delo pravijo, da so se za vrednotnice odločili zaradi pozitivnih praks v drugih državah, kjer takšen sistem pomembno pripomore k preprečevanju dela na črno. Po mnenju resorne ministrice Anje Kopač Mrak ni prav, da bi v novem zakonu zaostrili le sankcije, ampak je pomembno, da poskušajo delo na črno zajeziti tudi s spodbudami. Sistem je spodbuden predvsem za tiste, večinoma brezposelne, ki se preživljajo z različnimi načini pomoči na domu, kot so varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri urejanju zunanjih površin ipd., po novem pa bodo na seznam del dodali še inštrukcije. Celoten nabor opravil, ki se bodo štela za ODD, bodo sestavili v šestih mesecih.

Julija lani je bilo v registru oseb, ki opravljajo ODD, prijavljenih 8700 posameznikov, zdaj jih je že 9391. Na ministrstvu so prepričani, da se bo ta številka zaradi spodbud še povišala in bodo zlahka pokrili enkratni strošek vzpostavitve novega sistema, ki bo po zadnjih ocenah znašal 200.000 evrov. Razen tega naj bi prispevki od ODD po konservativnih izračunih ministrstva (če bi bilo prijavljenih le 3000 izvajalcev) v pokojninsko blagajno na letni ravni prinesli dodatnih 325.000 evrov.

Z novim zakonom se bodo povišale tudi kazni, najbolj za »šušmarje« – torej za tiste, ki opravljajo neprijavljene storitve. Do zdaj je kazen zanje znašala od 208 evrov (104 evre za plačilo v osmih dneh) do največ 1800 evrov. V novem zakonu bodo kazni znašale od najmanj 1000 do največ 7000 evrov za fizične osebe oziroma od 2000 do 26.000 evrov za pravne osebe (zdaj od 3338 do 20.000 evrov). Posamezniki, ki delajo prek civilnopravne pogodbe (podjemne, avtorske), bodo morali imeti pogodbo ves čas pri sebi, kar naj bi inšpektorjem precej olajšalo nadzor.