»Včasih se ne zavedamo, kaj imamo«

Berlin – »Pred komaj sedmimi meseci, ko sem sprejel vaše vabilo, je bil svet drugačen,« je nemški predsednik Joachim Gauck odprl konferenco o prihodnosti Evrope v organizaciji nemške ustanove Friedrich Naumann Stiftung. Na razpravi o miru in varnosti v Evropi je nastopil tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar.

Med dogodki, ki so pretresli Evropo in svet, nemški predsednik omenja britanski referendum o izstopu iz Evropske unije in presenetljive ameriške predsedniške volitve, po katerih tudi čezatlantsko partnerstvo vstopa v popolnoma novo in težko predvidljivo obdobje, s katerim se bo treba spopasti. Predsednik Gauck zavrača (preveč) preproste rešitve za kompleksne procese, ki jih ponujajo avtoritativna gibanja. Čeprav so za mnoge prav zato še privlačnejša od napornega demokratičnega prilagajanja interesov, ki pogosto prinaša le delne rezultate in včasih pomeni tudi nazadovanje. Prav zato se v demokratični razpravi ne smemo izogibati konfliktom.

V Evropi moramo po Gauckovem prepričanju priznati, da vse tesnejše sodelovanje in poglabljanje Unije ni namenjeno odstranjevanju nacionalnih identitet in kultur. O prihodnosti Evropske unije je v razpravi na temo svobode in varnosti v Evropi govoril tudi predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki domneva, da se Unija zdaj srečuje z največjimi izzivi od nastanka. »Z negativnim populizmom, protekcionizmom, vse večjimi političnimi delitvami smo dosegli točko, na kateri bolj kot karkoli drugega potrebujemo vrnitev zaupanja in vračanje k temeljem Evropske unije.« EU so po njegovem prepričanju naredile močno človekove pravice, svoboda, demokracija, vladavina prava in solidarnost in temu modelu sledijo tudi drugi, je poudaril Cerar. Večina sedanjih evropskih voditeljev ni izkusila vojne, mlade generacije celo ne hladnovojnih razdelitev, a je vseeno treba na pravi način pojasniti, zakaj pozitivni učinki sodelovanja prevladajo nad negativnimi. Ali hočemo nazaj k razdeljeni Evropi, kakršno smo imeli pred svetovnimi vojnami? Ali pa hočemo močno Unijo, ki je resnični globalni akter, sprašuje Cerar.

Evropa naj se trudi ohraniti dosežke in vrednote

Po njegovem prepričanju je treba najprej ohraniti tisto, kar smo gradili desetletja, še posebej na štirih svoboščinah temelječi skupni trg, gospodarsko in denarno unijo ter schengen. Druga prioriteta bi moralo biti zavarovanje zunanjih meja Evropske unije ter iskanje učinkovitih in dolgoročnih rešitev za migracije. Spomnil je, da je komaj dvomilijonska Slovenija na vrhuncu begunske krize na en sam dan sprejela 12.500 ljudi, v Nemčiji bi to pomenilo pol milijona migrantov v enem dnevu. »Veliko truda je bilo potrebnega, da smo prepričali druge v dogovor, potrebo po zaprtju balkanske begunske poti in uvedbo bolj človeškega in organiziranega načina za sprejemanje tistih, ki v resnici potrebujejo pomoč.«

Premier je prepričan, da nikoli več ne bi smeli dovoliti ponovitve tako kaotičnega navala iregularnih migracij. »Pripravljeni smo še bolj pomagati.« Treba je okrepiti tudi varnostne vidike sodelovanja, da bi zavarovali naše dosežke in vrednote, a tudi poiskati pravo razmerje med varnostjo in svobodo ter ohraniti načela in vrednote, na katerih je zgrajena Evropska unija. »Dejstvo je, da se včasih ne zavedamo, kaj vse imamo v Evropi. Zgodovinsko in primerjalno so naše pravice, svoboščine in druge vrednote ter naše blagostanje med najvišjimi na svetu. Zato toliko ljudi iz drugih delov sveta hoče k nam.«