Hrvaška »regata za razum« v Piranskem zalivu 3. februarja

Hrvaški vojni veteran Petar Janjić namerava 3. februarja v Piranskem zalivu izvesti protestno-komemorativno akcijo.

pon, 08.01.2018, 16:00; spremenjen: 21:56

Ljubljana - Upokojeni polkovnik Petar Janjić - Tromblon je predstavil podrobnosti akcije, ki jo namerava izvesti 3. februarja v Piranskem zalivu. Nekaj podobnega se je tam že zgodilo novembra 2009. O razmerah v Piranskem zalivu in implementaciji arbitraže bo na OZP za zaprtimi vrati razpravljal tudi politični vrh Slovenije.

Dogajanje v Piranskem zalivu bodo v petek obravnavali tudi na odboru za zunanjo politiko. Predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je pojasnil, da bo odbor zasedal za zaprtimi vrati, ker gre za občutljive informacije o razvoju dogodkov pri implementaciji arbitražne odločbe. »Od predsednika vlade Mira Cerarja pričakujemo, da bo člane odbora podrobno seznanil o vsebini pogovora s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem v Zagrebu.« Radi bi vedeli, kako si je vlada zamislila izpeljati implementacijo arbitražne odločbe v sedanjih okoliščinah, koliko lahko upamo na podporo institucij Evropske unije in kakšne so diplomatske aktivnosti Slovenije.

Horvat meni, da je slovenska politika enotna pri vprašanju arbitražne odločbe, in spomni, da so bili na zadnjem srečanju OZP o arbitraži vsi sklepi sprejeti brez glasu proti.

Uradna slovenska stališča so, da je treba odločitev sodišča upoštevati v celoti, da je meja na morju določena in neproblematična, s Hrvaško pa se želi pogovoriti le o implementaciji odločbe, ne pa začenjati novega kroga pogajanj o poteku meje od začetka. Slovenski politični vrh v teh dneh ponavlja, da dokler Hrvaška ne bo začela spoštovati mednarodnega prava, lahko pričakuje težave pri vstopanju v OECD in schengensko območje.

Tromblon vabi slovensko desnico v Piranski zaliv

Upokojeni polkovnik Petar Janjić - Tromblon je uro pred iztekom ultimata, ki ga je pred dnevi postavil premieru Plenkoviću, predstavil podrobnosti akcije, ki jo namerava izvesti 3. februarja letos v Piranskem zalivu. »Akcijo je spodbudilo neodgovorno vedenje obeh vlad, zato je nastala kot skupna akcija hrvaških branilcev in intelektualcev ter vseh drugih razumnih ljudi na Hrvaškem pa tudi v Republiki Sloveniji. Skupaj bi opozorili na težave in zahtevali hitro rešitev nevarne in nepotrebne problematike, pomembne za rešitev spora o nerešenih mejnih vprašanjih,« piše na desničarskem portalu dnevno.hr.


Slovenski ribiči v Piranskem zalivu. Foto: Matej Družnik

Tromblon je sprva načrtoval, da bi v akciji sodelovalo okoli 100 zasebnih plovil, vendar si je zaradi velikih stroškov in morebitnega slabega vremena premislil. Kdor bo hotel, bo lahko prišel z zasebnim plovilom, vendar bodo večino prevozov do sredinske črte, ki je veljala za razmejitveno črto pred arbitražno odločitvijo, opravljali s turističnimi ladjami. »Protestniki izletniki« bodo morali za to plačati deset evrov. Sredi zaliva bodo v morje odvrgli vence za vse umrle hrvaške branilce, nato se bodo vrnili v Umag, poslušali govore povabljencev ter se družili ob spremljavi pesmi in jedli sardele na žaru.

Tromblon opozarja slovensko policijo, naj ne ovira izkazovanja časti in spoštovanja umrlim branilcem na sredinski črti; če tega ne bo upoštevala, bo »odgovorna za vse morebitne neželene in nenačrtovane dogodke«.

Ponovitev iz leta 2009

Incident, ki ga napoveduje Petar Janjić, ne bi bil prvi te vrste. Nekaj zelo podobnega se je v tem zalivu zgodilo že v soboto, 7. novembra 2009, v akciji, ki jo je vodila tedanja hrvaška novinarka HTV Branka Šeparović. V zaliv je priplulo 45 večinoma večjih čolnov, na katerih je bilo najmanj 400 ljudi, med njimi polovica ribičev. Množica plovil je plula v formaciji, ki je značilna za vojaške ladje na borbeni plovbi. Nekaj časa so pluli po sredinski črti, vendar so se tudi povsem približali Piranu in prižigali bakle, izstrelili več signalnih raket, metali v morje plavajoče hrvaške zastavice in steklenico s hrvaškimi zahtevami, kako naj bi potekala meja na morju.

Piranski ribiči so tistega dne dobili namig, naj se raje zadržijo v pristanišču, da ne bi izzvali spopadov, vsem pa je bilo jasno, da je bila akcija koordinirana in usmerjena proti arbitražnemu sporazumu med Jadranko Kosor in Borutom Pahorjem. Slovenski policijski čoln P111 je posredoval šele po tem, ko je večina od 45 plovil že izplula iz zaliva.

Danes smo na ministrstvo za notranje zadeve poslali vprašanje, kako se namerava država odzvati na napovedano konfliktno akcijo, vendar odgovora nismo prejeli.

Prijavi sovražni govor