Na tisoče upokojencev čaka na odgovor Zpiza

Ljubljana – Kdaj bomo dobili odgovore, se sprašuje več tisoč slovenskih upokojencev, ki so od pokojninskega zavoda zahtevali pojasnila o znižanju pokojnin po zloglasnem »zujfu«. Zavod napoveduje novinarsko konferenco.

Na dan prihajajo novi in novi nenavadni primeri znižanja pokojnin, po katerih je oblast udarila z zakonom za uravnoteženje javnih financ, na kratko »zujf«. Izpovedi posameznikov postavljajo na laž oblastnike, ki vzvišeno vztrajajo, da so z zakonom za uravnoteženje javnih financ udarili po visokih pokojninah iz državnega proračuna, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih. Tudi ta trditev je brezobzirno zavajanje javnosti, saj moramo zvečine govoriti zgolj o proračunskih dodatkih k pokojninam, za katere so izplačevalci in prejemniki sicer redno nakazovali tudi prispevke za pokojninsko zavarovanje.

Za brigado 12 evrov

»Leta 1947 so mene, večino sošolcev in tudi ravnatelja poslali v mladinsko delovno brigado na gradbišče proge Šamac–Sarajevo. V tistem času so brigadirjem priznali nekaj delovne dobe,« pripoveduje 83-letna upokojenka, ki se je redno zaposlila leta 1949 in se upokojila po 35 letih, kolikor so v tistem obdobju zahtevali od žensk. Za obdobje v mladinski delovni brigadi ji je pripadalo poldrugi mesec pokojninske dobe, za katero prispevkov za pokojninsko zavarovanje seveda ni bilo. »Zaradi tega obdobja so mi zdaj od pokojnine odbili 12 evrov,« dodaja sogovornica. Na prvi pogled morda malo, a na leto vendarle znese 144 evrov.

Sogovornica, ki je po 65 letih dobila račun za težaško prostovoljno delo kmalu po drugi svetovni vojni, vsaj ve, zakaj je njena pokojnina od junija 2012 nižja. »Doslej je ugovor vložilo več kot 5000 upokojencev. Zavod bo v najkrajšem možnem času po individualni obravnavi – po pregledu in primerjavi navedb ugovora ter podatkov v dosjeju – posameznika pisno obvestil glede ugovora,« v imenu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odgovarja vodja službe za odnose z javnostjo Brane Kokot. Po njegovih besedah uslužbenci zavoda za vsak vloženi ugovor izda potrdilo, iz katerega sta razvidna številka zadeve in datum prejema: ta se sicer ujema z odločbo o odmeri pokojnine. »V primeru, da je oseba vložila ugovor osebno na zapisnik, pa zavod potrdila ne izda,« pojasnjuje Brane Kokot.

Petina manj, toda zakaj?

Upokojenka, ki ji je oblast z zakonom za uravnoteženje javnih financ odvzela 20 odstotkov pokojnine, ima manj sreče kakor sogovornica, ki ji je država izdala račun za čas v mladinski delovni brigadi, saj udarca po svojih dohodkih ne razume. Tudi njeno obvestilo o znižanju pokojnine se sklicuje na socialne prispevke, vplačane pri nosilcih zavarovanja na območju SFRJ do 31. marca 1992, podrobnejše utemeljitve ni. Ta upokojenka se je rodila v Sloveniji, nikoli ni živela drugje, tu se je šolala in diplomirala, dosegla nad 32 let delovne dobe pri slovenskem podjetju sredi Ljubljane, uveljavila študijska leta in obdobje za nego otroka ter se zadnje leto pred upokojitvijo po dogovoru z delodajalcem preselila na zavod za zaposlovanje. Zaradi okoliščin upokojitve je bila odmerjena pokojnina primerno nižja. Ali je zdaj ob 20 odstotkov, ker je bila do osamosvojitve Slovenije leta 1991 vpisana v državljansko knjigo ene od jugoslovanskih republik? »To dejstvo ne vpliva na negativno uskladitev pokojnine,« zagotavljajo na zavodu za pokojninsko zavarovanje. Ta upokojenka je ugovor zoper znižanje pokojnine v vložišču Zpiza oddala pred tremi tedni, odgovora še ni, približuje se drugo izplačilo znatno nižje pokojnine.

Izvedeti je mogoče, da je Zpiz v pregledovanje ugovorov vključil dodatne uslužbence, a tudi na zavodu je zdaj čas dopustov. Odgovora na vprašanje, koliko odgovorov na vloge upokojencev je zavod že izdal, za zdaj ni mogoče dobiti. »Na to vprašanje ne morem odgovoriti, bo pa v petek, 20. julija, ob 10. uri v povezavi s tem na zavodu novinarska konferenca,« je povedal Brane Kokot.