Več nadzora na meji s Hrvaško

Ljubljana – »Države severno od nas uvajajo nadzor na notranjih mejah, močno so zaostrile politiko sprejemanja tujcev, zato moramo, da bi zagotovili varnost, ukrepati tudi mi, je državni sekretar notranjega ministrstva Andrej Špenga poslancem v začetku tedna pojasnil, zakaj je nujno takoj dopolniti zakon o nadzoru državne meje.

Zaostritev nadzora, o kateri poslanci dokončno odločajo jutri, da bi otežili ilegalne prehode meje, je povezana s spremembo zakona o tujcih. Za morebitno zaprtje meje, če bi se državi bližal velik begunski val, ne bo zadoščalo le zavračanje migrantov in beguncev, ki poskušajo v državo čez mejne prehode.

ZL proti zastraševanju

Kakšen bo razplet glasovanja o spremembi zakona, ki bo omogočila tudi plačilo odškodnin za že postavljenih 160 kilometrov ograj na meji in za ograje, ki bodo v prihodnje še zrasle, pa tudi dodatne možnosti policijskega nadzora in posredovanja, je nakazal rezultat odločanja v ponedeljek, ali bi z odločanjem o spremembi ureditve pohiteli. Proti naglici je glasovalo le pet poslancev ZL. »Za« pa kar 64 poslancev iz vseh drugih strank. Franc Trček (ZL) je nasprotovanje novostim pojasnil z oceno, da vlada ponuja zastraševanje, naraščajočo represijo, množični nadzor in posege v človekove pravice. Dodal je, da v ZL zavračajo »tovrstno kulturo strahu«. Podporo takojšnjim spremembam ureditve pa je napovedal Vinko Gorenak (SDS), ker so lastniki zemljišč, kjer so postavljene ograje, po mnenju te opozicijske stranke upravičeni do odškodnin.

»Nikakor ne bomo dopustili, da bi ilegalni migranti tavali po vaseh, mestih, po parkih in železniških postajah, čemur smo priča v sosednjih državah,« je Špenga predstavil enega od namenov ostrejšega nadzora meje.

Kazen za nagajanje

Spremenjena ureditev ob možnosti odškodnin določa tudi kazni, če bi kdo poskušal policistom onemogočiti nadzor meje, namestitev ograj ali sredstev za nadzor dogajanja. Kazen bo zakon določil tudi za tiste, ki bi begunce tihotapiti s plovili.

Za odškodnine za že postavljene ograje ima vlada za letos pripravljenih 280.000 evrov, strošek pa bo najbrž večji, ker so poslanci razširili krog upravičencev. Lastniki ali uporabniki zemljišč bodo odškodnine za škodo v lanskem in predlanskem letu na upravnih enotah lahko zahtevali do konca junija, izplačila nadomestil pa vlada načrtuje vse do leta 2028. Kjer bo ograja postavljena več kot dve leti, bo vlada morala z lastniki doseči dogovor o služnosti.

Pred poslanci na tokratnem zasedanju državnega zbora še ni zakona o dodatnih pooblastilih policije po vsej državi, o katerem bodo najbrž odločali prihodnji mesec. Policija bi po novem lahko uporabljala električne paralizatorje, naprave za optično prepoznavo registrskih tablic v prometu pa tudi brezpilotna plovila, katere raba, kot je posvarila zakonodajno-pravna služba, je definirana tako široko, da bi ob zbiranju podatkov lahko vključevala tudi streljanje pri varovanju ljudi ali objektov.