Tiskane izdaje
Ljubljana – Sedanja tigrovska gospodarska rast ter povečanje povpraševanja in zaposlenosti polnita državno blagajno in znižujeta proračunski primanjkljaj, ki se bo prihodnje leto prevesil v presežek, je razvidno iz predloga državnega proračuna 2018, ki je tik pred četrtkovim sprejetjem v parlamentu.
Premier Miro Cerar za leto 2018 ob proračunskem presežku v višini dobrih 50 milijonov evrov napoveduje več sredstev za prioritete, investicije in financiranje področij, ki so bila omejena z varčevalnimi ukrepi. »To je za odpravo anomalij pri plačah v javnem sektorju, za usklajevanje pokojnin in letni dodatek upokojencem ter za družinske in socialne prejemke. Z zavezami do Nata se načrtuje povečanje obrambnih izdatkov. Več sredstev pa bo namenjenih tudi nekaterim drugim področjem, kot so zdravstvo, visoko šolstvo in znanost,« je včeraj povedal v državnem zboru, kjer je predlagani proračun naletel na številne kritike opozicije.
Kdo so zmagovalci proračuna
Gledano po resorjih je verjetno največji finančni zmagovalec predlaganega proračuna za leto 2018 ministrstvo za infrastrukturo, kjer je predvidena poraba s skoraj 830 milijoni evrov za dobrih sto milijonov evrov višja kot letos, vlada pa načrtuje še izdatno proračunsko dokapitalizacijo družbe 2TDK, zadolženo za gradnjo drugega tira do koprskega pristanišča. Finančno si bo opomoglo tudi ministrstvo za zdravje, ki bo prejelo za skoraj 70 milijonov več, kot je predvidel lani sprejeti proračun za leto 2018. Izdatki ministrstva za obrambo se bodo zvišali na 436 milijonov evrov in s tem presegli odstotek BDP. Povečala se bo tudi poraba kmetijskega resorja, ki v prihodnjem letu lahko računa na 47 milijonov evrov več kot letos. Med proračunskimi zmagovalci so tudi sami poslanci, saj predlagani proračun za delo državnega zbora namenja okoli 25,6 milijona evrov, tri odstotke več kot letos.
Se bodo pa zmanjšali predvideni izdatki ministrstva za finance, saj bodo predvideni stroški za plačilo obresti na javni dolg z 855 milijoni evrov za skoraj sto milijonov nižji kot letos. Glede neprodaje NLB pa ministrica za finance Mateja Vraničar Erman zagotavlja, da ne bo imela proračunskih posledic.
Vlada zavrnila amandmaje, več za šport
Na predlog sprememb državnega proračuna za leto 2018 in dopolnjen predlog proračuna za leto 2019 je bilo skupaj vloženih okoli 80 amandmajev. Vlada se je včeraj na dopisni seji opredelila do njih in vse zavrnila, zavezala pa se je, da bo za leto 2018 zagotovila sredstva za šport tako, da bodo sredstva v programu »šport in rekreacija« zagotovljena v višini enega odstotka sredstev finančnega načrta ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To za leto 2018 znaša dodatnih 3,65 milijona evrov in za leto 2019 dodatnih 3,67 milijona evrov.
Zaušnica fiskalnega sveta
Premier je ob predstavitvi proračunov zatrdil, da »vlada vztraja, da bo strukturni saldo sektorja država uravnotežen konec leta 2020, kar od nas zahteva zakon o fiskalnem pravilu«. A ko so vladne proračunske dokumente 2018–2020 pred kratkim vzeli pod drobnogled v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, so ugotovili, da so le delno skladni s fiskalnimi pravili.
Leta 2018 naj bi po mnenju sveta sicer komaj dosegli ustrezen strukturni napor, vendar ne bomo nadomestili premajhnega strukturnega varčevanja v letošnjem letu, ko bomo sicer dosegli najvišjo gospodarsko rast v zadnjem desetletju. Leta 2019 pa izboljšanje strukturnega položaja (uravnoteženje proračuna, iz katerega so izvzeti učinki konjunkture) spet ne bo ustrezno, ugotavlja fiskalni svet. Vlado, poslance in druge, ki pripravljajo proračune, je že pozval, da z zmernostjo pripomorejo k oblikovanju javnih financ, ki bo omogočalo »ustrezno odzivanje fiskalne politike tudi v obdobju, ko se bo gospodarska rast zniževala in se bodo dodatno kopičili demografski pritiski«.
4 milijarde za plače v javnem sektorju
Koliko denarja bo država v prihodnjem letu namenila za plače v javnem sektorju, še ni znano, saj pogajanja s sindikati o odpravi anomalij in nekaterih drugih vprašanjih še potekajo. Bo pa masa višja od letošnjih malo več kot 3,4 milijarde evrov bruto oziroma okoli 4 milijarde bruto bruto. Za prihodnje leto je predvidena sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov. Eden od njih je regres za letni dopust, ki bi ga spet prejemali vsi zaposleni, finančna ocena je 4,3 milijona evrov. Drugi ukrep so premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni okoli 38 milijonov evrov. Vlada je želela, da bi se te sproščale postopno, vendar so sindikati to večkrat zavrnili.
Že zaključena pogajanja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest do 26. plačnega razreda in pri pooblaščenih uradnih osebah so »dodala« 71 milijonov evrov. Za delovna mesta nad 26. plačnim razredom še ni dogovora - zadnji vladni predlog je bil ovrednoten na okoli 1,8 milijona evrov, sindikalni skupini zahtevata veliko več.
Finančna ocena sprememb, ki so nujne glede na zavezo, ki jo je vlada dala Fidesu in izhaja iz obeh stavkovnih sporazumov, je glede odprave zgornje plačne meje in prenosa napredovanj dobrih 4,4 milijona evrov. Ta prenos napredovanj bo treba prenesti še na primerljiva delovna mesta v drugih poklicih.
1,435 milijarde evrov predvidenih za proračun MDDSZ
Predviden proračun ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 1,435 milijarde evrov, od tega je dobrih 4,78 milijona evrov na postavki inšpektorata za delo. Skupni znesek ministrstva bo za malo več kot 9,6 milijona nižji od letošnjega. Okoli 15 milijonov evrov manj je predvidenih v transferjih za socialno ogrožene (denarne socialne pomoči) - predlog je 196,8 milijona. Manj bo tudi denarja za javna dela in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Na ministrstvu razlagajo, da se opazno zmanjšuje število brezposlenih oseb in tudi stopnja tveganja revščine, po drugi strani pa postopno tudi veljavni varčevalni ukrepi. Otroški dodatek bodo ponovno prejemale družine v 7. in 8. dohodkovnem razredu (sredstva v višini 16,7 milijona evrov).
Obveznosti iz proračuna za pokojnine bodo 1,187 milijarde evrov, to je malo več od letošnjih 1,155 milijarde, poleg tega je bila letošnja realizacija nižja od načrtovane (1,292 milijarde evrov). Prihodnje leto naj bi izvedli redno uskladitev pokojnin, najbrž za 2,2 odstotka, in še izredno v višini 1,1 odstotka, predvideno pa je tudi zvišanje zneskov letnega dodatka.
67,1 milijona evrov več za zdravstvo
Dodatnih 67,1 milijona evrov za zdravstvo pomeni v skupnem seštevku precej manj, kot daje proračun zdravstvu letos: letos bo namreč dobilo 267,8 milijona evrov, prihodnje leto pa skupaj 167 milijonov evrov. Razlika znaša dobrih sto milijonov evrov, ki jih je proračun letos namenil za rešitev nesolventnosti bolnišnic, kar je država kot ustanoviteljica javnih zavodov po zakonu dolžna storiti. Če se cene zdravstvenih storitev ne bodo povišale, bodo javni zavodi prihodnje leto spet v izgubah, tisti, ki niso prejeli te subvencije iz državnega proračuna, pa že letos. Zdravstvo je v celoti podfinancirano, na to je opozorila tudi mednarodna analiza pred dvema letoma, ki je ugotovila, da Slovenija iz državnega proračuna dodaja zgolj tri odstotke denarja, kar je najmanj v Evropi.
Dodatnih 67,1 milijona evrov bo namenjenih predvsem: plačilu pripravništev in specializacij (40 milijonov), urejanju sistema in podpornih dejavnosti (19,8), stroškom nezavarovanih oseb (1,8), nekaterim programom - presaditve organov, transfuzija, odškodnine, cepiva, kri, delovanje nujne medicinske pomoči (335.000 evrov). Za investicije bo deset milijonov evrov manj v primerjavi z že sprejetim proračunom za prihodnje leto; za investicije bo 38 milijonov evrov.
276 milijonov evrov, namenjenih za znanost
Ker je eno od štirih prednostnih področij v proračunu tudi znanost, ji bo vlada prihodnje leto namenila 20 milijonov evrov več kot letos, skupaj torej 276 milijonov. Raziskovalno dejavnost bodo spodbudili z nakupom in vzdrževanjem ustrezne infrastrukture, čemur bo namenjenih 321 milijonov, povišanjem cene za raziskovalno uro zaradi višjih življenjskih stroškov, vključevanjem najboljših domačih raziskovalcev v mednarodne projekte, spodbujanjem samostojnosti mladih raziskovalcev - tudi z zaposlitvijo za čas podiplomskega študija in njihovim vključevanjem v raziskovalne programe, napovedujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Študijski dejavnosti bodo namenili 6,6 milijona evrov več kot do zdaj, s čimer se država postopno približuje cilju nameniti visokemu šolstvu en odstotek bruto domačega proizvoda. Do zdaj so bile univerze žrtve ad hoc financiranja, z novim razvojnim stebrom pa ga bodo prejemale za prihodnje štiriletje, s čimer bodo lažje načrtovale svoje prihodnje delo. Denar bo namenjen predvsem dolgoročnemu razvoju študijskih področij in programov, denimo z izboljšanjem kakovosti študija, njegovo internacionalizacijo in sodelovanjem z mednarodnim oziroma evropskim okoljem.
345,5 milijona evrov, predvidenih za policijo
Ministrstvo za notranje zadeve ima v predlogu proračuna za prihodnje leto načrtovanih 371,6 milijona evrov, kar je deset milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu, za leto 2019 pa 379,8 milijona evrov. Največja postavka ministrstva je policija, ki se ji prihodnje leto v primerjavi s sprejetim proračunom in predvideno letošnjo realizacijo sredstva povečujejo za okoli deset milijonov evrov na 345 milijonov evrov. Velik del tega je namenjen plačam.
Pri postavki migracije in mednarodna zaščita je za prihodnje leto predvidenih 1,4 milijona evrov, medtem ko je lanska realizacija znašala dober milijon evrov. Proračun ministrstva za notranje zadeve ne predvideva sredstva za nepričakovane dogodke, kot so migracije, saj ima ministrstvo za finance za kritje teh stroškov pripravljeno rezervo.
1,2 odstotka BDP bodo leta 2025 predvidoma znašali izdatki za obrambo
Obrambni proračun se krepi. Letošnja poraba ministrstva za obrambo znaša 400 milijonov evrov, predlog proračuna za prihodnje leto pa jo zvišuje na 436 milijonov evrov. Na ministrstvu za obrambo za prihodnje leto načrtujejo izvedbo postopkov za nakup bojnih kolesnih vozil 8x8 z oborožitvijo, ročno protioklepno orožje, tehnološko opremo za strelišče, strelivo različnih kalibrov, opremo in delovne stroje za inženirsko enoto, artikle bojnih in službenih uniform in tako dalje.
Na vprašanje, koliko bo Slovenijo stalo izpolnjevanje zavez v evropskem sodelovanju na področju obrambe (Pesco), so na ministrstvu odgovorili, da bo izpolnjevanje potekalo v okviru že predvidene rasti obrambnih proračunov. Ta predvideva povečanje finančnega načrta za obrambno ministrstvo za najmanj 30 milijonov evrov na leto, zato bodo obrambni izdatki do leta 2025 dosegli 1,2 odstotka BDP: »Finančna merila Pesco predvidevajo redno realno povečevanje obrambnih proračunov, povečanje deleža finančnih sredstev za investicije (20 odstotkov proračuna) ter povečanje finančnih sredstev za raziskave in tehnologijo (dolgoročen cilj dva odstotka proračuna).«
27 odstotkov več za gospodarsko ministrstvo
Sredstva ministrstva za gospodarstvo se bodo prihodnje leto povečala za 22 milijonov evrov glede na sprejeti proračun oziroma za 43 milijonov evrov v primerjavi z letos. Glede na oceno letošnje realizacije se povečuje predvsem denar za gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre, tehnološke razvojne projekte, mala in srednjevelika podjetja, spodbujanje tujih investicij, medtem ko so sredstva za podporo turizmu še vedno na približno letošnji ravni. Glede na prej sprejeti proračun za prihodnje leto pa se povečujejo sredstva na področjih regionalnega razvoja, podjetništva in sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo. Povečuje se tudi črpanje evropskega denarja, je na odboru za gospodarstvo ob obravnavi predloga proračuna dejal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti.
Ta je med prioritetami ministrstva v prihodnjih dveh letih omenil večje sistemsko razdolževanje podjetniškega sektorja, reševanje administrativnih postopkov za podjetja na enem mestu, spodbujanje izvoza in konkurenčnosti Slovenije, nadaljevanje privatizacije, spodbujanje tujih in domačih investicij ter razpise za lesno industrijo in problemska območja.
28 odstotkov več v železniške tire kot letos
Ministrstvu za infrastrukturo je prihodnje leto namenjenih 829 milijonov evrov, kar je dobrih sto milijonov evrov več od predvidene letošnje realizacije. Direkcija za infrastrukturo bo imela za ceste na voljo 224 milijonov evrov, kar je 13 milijonov evrov manj kot letos, a še vedno sto milijonov evrov več kot lani. Nacionalni reformni program zavezuje, da se za državne ceste na letni ravni zagotavlja okoli 220 milijonov evrov.
V primerjavi z letošnjim letom pa bo prihodnje leto 28 odstotkov več sredstev za železnice, in sicer 328 milijonov evrov. Med ključnimi železniškimi projekti so nadgradnja proge Maribor-Šentilj, Zidani Most-Celje in Poljčane-Slovenska Bistrica, modernizacija kočevske proge, obnova železniškega predora Karavanke, v proračunu je s sredstvi kohezijskega sklada načrtovano tudi sofinanciranje drugega tira med Koprom in Divačo.
Proračun predvideva tudi odkup zemljišč okoli mariborskega letališča.
