Anketa Dela: Podpora napotitvi vojske na mejo

Zadnja anketa v o ktobru daje odgovor na eno večjih dilem v begunski krizi: ali naj država uporabi vojsko kot pomožno silo pri nadzoru begunskega vala.

Navzočnost Slovenske vojske na južni meji podpira več kot sedemdeset odstotkov prebivalcev Slovenije, proti temu ukrepu pa je le slaba petina vprašanih. Rezultati ankete bi lahko bili zanimivi predvsem za pobudnike referenduma, ki nasprotujejo spremembi zakona o obrambi, s katero so omogočil dodelitev nekaterih policijskih pristojnosti vojski.

V anketi še izvemo, da je kljub kritikam, še vedno več tistih, ki menijo, da je bila država dobro pripravljena na drugi begunski val. Slovenci so zaradi beguncev zaskrbljeni, ni pa jih strah.

Po mesecu dni, ko smo prvič spraševali, kako je Slovenija pripravljena na begunske tokove, ugotavljamo, da se ni veliko spremenilo. V tokratni anketi se je potrdilo, da je rahla večina vprašanih še vedno prepričana, da je naša država dobro pripravljena na begunce. Da je Slovenija dobro pripravljena na begunski val z nemirnega Bližnjega vzhoda, meni 34 odstotkov sodelujočih v anketi, da ni bila dobro pripravljena, meni 32 odstotkov vprašanih, ne eno ne drugo, skratka, srednjo oceno pa bi dalo 27 odstotkov vprašanih. Če poenostavimo, je javno mnenje o pripravljenosti na begunsko krizo razdeljeno na tretjine (da je, srednje, da ni), rahla večina je prepričana, da se Slovenija dobro odziva na begunsko krizo, in to prepričanje se ni spremenilo po mesecu dni, čeprav je tokratna anketa potekala sredi vrhunca begunske krize v Sloveniji. Ker je v Slovenijo vstopilo že več kot 50.000 beguncev in ker so z obmejnih krajev prihajali že pozivi po zagotavljanju varnosti,

nas je zanimalo, kakšni občutki prevevajo anketirance ob prihodu beguncev. Le dobra desetina je dogovorila, da jih je strah, 43 odstotkov vprašanih je dejalo, da so zaskrbljeni, dobrih 40 odstotkov pa je odgovorilo, da jih ni strah. Ali je k občutku varnosti prispevala navzočnost Slovenske vojske (SV) na meji, nismo spraševali, nas pa je zanimalo, ali podpirajo napotitev pripadnikov SV na mejo. Veliko več kot dve tretjini vprašanih je odgovorilo, da podpirajo takšen ukrep, petina je proti, desetina se ni mogla opredeliti. S križanjem podatkov lahko izluščimo ugotovitev, da podporo temu vladnemu ukrepu izrekajo zlasti podporniki SMC in moška populacija.

Ker so se z vrhuncem begunske krize na slovenskih mejah stopnjevale tudi zahteve, da je treba južno mejo zavarovati z ogrado oziroma bodečo žico, smo vprašali v anketi, ali bi podprli takšen predlog. »Ožičenje« meje bi podprla tretjina vprašanih, temu ukrepu pa bi nasprotovala skoraj polovica vseh, ki so

sodelovali v anketi. Izraziti podporniki polaganja bodeče žice vzdolž slovensko-hrvaške meje so podporniki SDS. V nadaljevanju smo še enkrat preverili, kako prebivalci Slovenije dojemajo begunsko krizo. Skoraj dve tretjini sodelujočih jo vidi kot kombinacijo humanitarne in varnostne problematike, ena desetina kot humanitarni, druga desetina kot varnostni problem, tretja desetina pa meni, da v primeru begunske krize ni mogoče upoštevati ničesar od tega.
Na koncu smo vprašali, ali imajo občutek, da druge članice EU pomagajo Sloveniji. Skoraj dve tretjini anketiranih je odgovorilo, da druge države EU Sloveniji niso priskočile na pomoč, le petina jih meni, da države iz evropske družine pomagajo Sloveniji, ki se je znašla pod velikim pritiskom begunskega vala.

Naročnik ankete je uredništvo Dela. Telefonsko anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov od 20. do 22. oktobra 2015 opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.