Večina strank je le za obdavčitev luksuza

Ljubljana – Profesor Marjan Senjur je pred dnevi v našem časopisu napovedal, da nova vlada ne bo imela časa za privajanje, ampak bo morala takoj sprejeti nekaj ukrepov za konsolidacijo javnih financ. Morala bo zvišati davke in razmišljati o davku na nepremičnine.

O uvedbi davka na nepremičnine so razmišljale že vse dosedanje vlade, vendar si tega javno niso upale napovedati. Šele Pahorjeva vlada je pripravila osnutek zakona, ki ji ga vse do svojega konca ni uspelo uskladiti. Minister za finance Franc Križanič je sredi avgusta letos že zagotavljal, da je zakon napisan. Predvideno je bilo, da bi o davku na nepremičnine razpravljali ob zmanjševanju proračunskih izdatkov za leto 2012 in o proračunu za leto 2013. Dejanske uvedbe novega davka pa Pahorjeva vlada ni načrtovala, še posebno ne v letu pred volitvami, tako da bo ta nepriljubljen ukrep prihranila novi vladi.

Načrtovano je bilo, da bi z novim davkom nadomestili tri dajatve, ki se stekajo v občinske proračune, to so nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Pri tem je najpomembnejše nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim je bilo po podatkih davčne uprave za leto 2010 odmerjenih več kot 177 milijonov evrov. Obe drugi dve dajatvi pa zagotovita le okoli pet milijonov evrov. Po predvidevanju ministrstva naj bi prihodki od novega davka na nepremičnine znašali okoli 309 milijonov evrov, saj je v Sloveniji 1.180.059 lastnikov nepremičnin.

V drugi različici zakona je bila davčna osnova povečana s prvotnih 80 odstotkov na 100 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine. Davčna stopnja za stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik prebiva, bi znašala 0,1 odstotka, davčna stopnja za drugo stanovanje in počitniško hišo pa 0,3 odstotka. Tako bi lastniku in vsakemu družinskemu članu z najnižjo stopnjo obdavčili 30 kvadratnih metrov, po drugi različici pa 50 kvadratnih metrov.

Z davčno stopnjo 0,1 odstotka bi bilo obdavčeno tudi stanovanje v najemu, če bi lastnik plačeval davek od najemnine. Za nezazidana stavbna zemljišča bi plačevali 0,3-odstotni davek, za kmetijska zemljišča 0,03-, za gozdove 0,05-, za zemljišča v zaraščanju pa 0,1-odstotni davek. Poslovne nepremičnine bi bile obdavčene s stopnjo 0,5 odstotka, industrijske nepremičnine pa s stopnjo 0,7 odstotka.

Obdavčili bi luksuz

Stranke, ki bodo sodelovale na volitvah, v glavnem podpirajo uvedbo davka na nepremičnine. V večini se sicer zavzemajo za obdavčenje nepremičnin, ki ne služijo stanovanjski rabi in ki predstavljajo luksuz. Tako menijo v SNS, SLS in v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji. Po mnenju Desusa naj bi enako veljalo za zazidalna zemljišča, na katerih se ne izvaja gradnja, in za kmetijska zemljišča, ki jih lastnik ne obdeluje.

LDS, Hanžkov TRS in NSi pa se zavzemajo tudi za zmerno obdavčitev stanovanj in stanovanjskih hiš, saj bo po ureditvi davčnih evidenc zajetih več nepremičnin, zaradi česar se bodo povečali davčni prihodki. V SD v ospredje postavljajo načelo, da bo nosilec obdavčitve nepremičnina sama, ne pa status lastnika in da višina davka v povprečju ne sme presegati višine sedanjega prispevka za nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča.

Nasprotno SMS – Zeleni menijo, da naj bo obdavčitev vezana na osebne prihodke lastnika, vrsto in tip nepremičnine ter energijsko učinkovitost stavbe. Zbrane dohodke bi preusmerili v gradnjo novih lastniških in najemnih neprofitnih stanovanj ter energetsko sanacijo. V Zares poudarjajo, da mora biti davek predvsem v funkciji prihodnjega razvoja prostorske, stanovanjske in energetske politike. SDS pa bi sedanjo obdavčitev nepremičnin spremenila tako, da bi bila bolj pravična.

Le lista Gregorja Viranta se zavzema za ohranitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je davek na nepremičnine z vidika trga stanovanj, investiranja v stanovanja in socialne dimenzije slaba rešitev.

Stroka proti davku na luksuz

Igor Masten (EF) opozarja, da je v EU davek na lastnino (property tax) pomemben javnofinančni vir, saj predstavlja v deležu BDP skoraj petkrat več prihodkov kot v Sloveniji. Zato bi bila uvedba davka na nepremičnine upravičena le v primeru, da bi z njim zbrali dodatno okoli 400 milijonov evrov, oziroma če bi predstavljal od 1,7 do dva odstotka BDP, s čimer bi bili primerljivi s evropskim povprečjem. Ker pa naj bi bil ta davek le zamenjava za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, je nesmiseln, za njihovo uvedbo pa bi porabili še 30 milijonov evrov za informacijski sistem.

Generalni sekretar zbornice davčnih svetovalcev Darko Končan pa meni, da bi se s tem davkom dalo objektivno zajeti najširšo davčno osnovo vseh lastnikov, vendar ne bi smel postati zgolj davek na luksuz, kot napovedujejo stranke. S tem davkom se lahko zajema zgolj tiste vredne premičnine in premoženje ljudi, ki se kupijo pri nas (nakit, dragi kamni, zlato, krzno, preproge...), kar pa se bo v primeru luksuznega davka pač kupovalo v Celovcu ali Trstu, država pa tako in tako nima več carine za nadzor tovrstnega »uvoza«. In pri luksuzu lahko zajamemo le še vozila (čeprav je nadomestek že v davku na motorna vozila), plovila (že obdavčeno) in slabih sto zasebnih manjših letal, ki so že v registru, a še niso obdavčena.