Tiskane izdaje
Ljubljana − Glede na razplet razprave in odločitve na kolegiju predsednika državnega zbora obstaja velika verjetnost, da bo 2. januar že leta 2017 prost dan. Stranke SMC, SD, ZL in Desus (pogojno) so prazniku izrekle podporo, NSi, SDS in poslanec Bojan Dobovšek so proti.
Na decembrski seji državnega zbora, ki se pričenja prihodnji teden, bo jasno, ali bo 2. januar znova razglašen za dela prost dan. Kot je znano, je bil dodatni prosti dan ob novem letu v veljavi od leta 1955 do 2012, ko ga je ukinila vlada Janeza Janše, uradni razlog za tak ukrep pa so bili varčevalni razlogi.
Največja vladna stranka SMC sedaj predlaga, da bi prost dan vrnili državljanom, ker ni več razlogov, zaradi katerega je bil dela prost dan ukinjen. Kot je dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je sedaj napočil primeren trenutek za vrnitev prostega dne ljudem, ki se je v desetletjih utrdil kot del družinske tradicije. »Na simbolni ravni se vrača družinska tradicija, gesta kot taka pa nikogar ne prikrajša,« je podkrepila predlog vodja največje poslanske skupine SMC.
NSi: Obujanje komunizma
Argumenti Kustec Lipicerjeve so zmotili poslanko NSi Ljudmilo Novak, ki se je spotaknila ob družinske vrednote, ki naj bi se vezale na 2. januar. »Če datumu pripisujete kulturno-zgodovinske razloge, potem s predlogom obujate komunizem,« je dejala Novakova. NSi je napovedala, da bo nasprotovala uvedbi novega prostega dne, ker so prepričani, da ukrep stane veliko. Če pa bi že bilo treba uvesti nov dela prost dan, bi zanje bil bolj primeren 6. januar ali veliki petek.
Podporo zakonu so napovedali še v Desus, ki pogojuje podporo z dodatnimi 21 milijoni za upokojenski regres, podprla pa ga bo tudi ZL (ki je lani prva predlagala ta ukrep) in SD. Vodja te poslanske skupine Matjaž Han ni želel špekulirati, kolikšen izpad lahko pričakujemo v gospodarstvu zaradi dodatnega prostega dne, je pa jasno, kot je dodal, da v koledarjih, ki so večinoma že stiskani, 2. januar ne bo ustrezno označen in da bi lahko imela nakatera podjetja nekaj težav pri organizaciji procesov dela.
Javnost se veseli
Drugega januarja bomo uživali v brezdelju ali zdravili mačka po napornem praznovanju, se veseli javnost. Če gremo tehtat, koliko družbenih skupin in institucij z odprtimi rokami sprejema to novoletno darilo in koliko jih ga zavrača, bi se tehtnica krepko nagnila k prvim.
Ko smo povpraševali o tem, so bili najglasnejši nasprotniki iz vrst delodajalcev. Na GZS so izračunali, da bodo stroški dela višji v trgovini, varovanju, transportu, energetiki in javnem zdravstvu, saj bodo podjetja morala izplačevati dodatke za delo ob praznikih. Posebej bodo prizadeli izvoznike. Nižja dodana vrednost in višji stroški dela bodo po izračunih GZS odnesli 16,8 milijona evrov.
»Vzeli so ga politiki, prav je, da ga politiki tudi vrnejo,« pa pravijo sindikati. Praznik namreč, ki po ukinitvi ni prinesel občutnih finančnih učinkov niti podjetjem, niti zaposlenim. Prav je, da ga izgoreli slovenski delavec dobi nazaj, skrb zbujajoča pa je lahkotnost, s katero politika daje in jemlje, in tudi, na kakšen način in s kakšnimi argumenti to počne. Nad tem se zgražajo tudi obrtniki. Šolniki se še niso opredelili, šolarji pa, skupaj z armado delavcev, ploskajo novi pridobitvi.
