Velike ribe v širnih morjih

Ljubljana – V katerih morjih bodo še naprej plavale velike ribe? Pravosodni minister Goran Klemenčič in večina poslancev SMC meni, da bi bil lahko prostor njihovega prostega gibanja bistveno bolj omejen, če bi sprejeli novelo zakona o kazenskem postopku. Ampak to se ni zgodilo.

Državni zbor ni z zadostno večino (46 glasov) izglasoval novele zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katero je državni svet konec septembra vložil veto. Temeljni očitek 32 svetnikov, ki so glasovali za veto, je bil, da nov koncept postopka ruši razmerje med močjo represivnega aparata (policija in tožilstvo) in močjo obrambe, in sicer v škodo osumljencev. Zato o enakovrednosti orožij ni več mogoče govoriti.

Velikost poštnega nabiralnika

Pravosodni minister takšne očitke še vedno zavrača in je po dveh letih priprave zakona prepričan, »da so stanovski interesi, manipulacije ter politične in osebne zamere« naredili svoje. Žrtve in oškodovanci kaznivih dejanj bodo imeli v Sloveniji še vedno manj pravic kot v drugih državah EU, neupravičenim procesnim zlorabam in zavlačevanju postopkov ne bo mogoče narediti konca, še naprej bodo v velikem številu odpovedani sodni naroki, »zaradi lažnih zdravniških spričeval in premajhnih poštnih nabiralnikov« bodo posamezniki, ki si lahko privoščijo (drage) odvetnike in se branijo s prostosti, sodni sistem še naprej izigravali in ravnali v posmeh pravni državi.

Naši in vaši

Razen NSi nobena od poslanskih skupin ZKP ni napovedala enotne podpore. Koalicija se je razdelila, v celoti so zakon zavrnili v SD, v SMC in Desusu je glasoval vsak po svoji vesti. Kot eden ključnih argumentov proti ZKP se je izkazalo dopolnilo, ki je bilo po besedah poslancev SD v drugi obravnavi »podtaknjeno« in s katerim je želela NSi rehabilitirati sodelavce okupatorja. Amandma namreč omogoča, da se rok za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti, s katerimi se lahko zahteva rehabilitacija pravnomočno obsojenih po drugi svetovni vojni ali med njo, podaljša do leta 2020. V tej opozicijski stranki pa so drugače kot v delu koalicijskih strank prepričani ravno nasprotno: tisti, ki so proti podaljšanju tega roka, so zagovorniki apartheida, med njimi še posebno Jan Škoberne (SD) in Karl Erjavec (Desus), pravi Matej Tonin.

Ob letu osorej

Zakon o kazenskem postopku je med tistimi, o prenovi katerih se stroka in politika pogovarjata že dvajset let. Ali bodo torej dileme leta 2037 enake, kot so danes, še posebej ko govorimo o omejevanju ali ukinitvi sodne preiskave, ni mogoče napovedati. Klemenčič pravi, da bo do konca svojega mandata zagovarjal spremembe zakona, SD pravi, da zakon podpre takoj, če iz njega izgine dopolnilo NSi. Toda zdi se, da bi za sprejetje noveliranega zakona (če bi ga v zakonodajno proceduro vložilo še enkrat pravosodno ministrstvo ali katera od parlamentarnih strank) zmanjkalo časa.