Vesna Gyrörkös Žnidar: Odzvali smo se trezno in sorazmerno

Ljubljana – Odločitev vlade za postavitev bodeče žice na mejo s Hrvaško ni bila lahka, zatrjuje ministrica za notranje zadeve Vesna Gyrörkös Žnidar, ki je v pogovoru za Delo obširneje pojasnila razloge za sporen ukrep. Komentirala je tudi preiskavo v parlamentu in pogajanja s policisti.

Migranti zdaj prihajajo v državo organizirano, brez večjih incidentov. Lahko pojasnite, zakaj je treba na mejo postaviti ograjo iz bodeče žice?

Namen je preprečevanje razpršenosti pri prehajanju meje in usmerjanje prehoda na vstopne točke. Vemo, kako je sosednja država ravnala v preteklosti, ko so nam kljub prošnji razpršeno spuščali migrante po celotni meji, in ta možnost še vedno obstaja. Južno od nas, po zahodni balkanski poti, ni učinkovitega upravljanja migrantskega toka. Avstrija in Nemčija kot ciljni državi dajeta vedno močnejše signale, da se bo sprejem migrantov omejil. Za Slovenijo tako obstajajo prevelika tveganja, kljub nekaterim našim uspehom, s pomočjo EU (kot je bil na primer minivrh EU-Balkan), pri obvladovanju tega problema.

Cilj tega ukrepa je povečati nadzor na schengenski državni meji tudi z namenom odvračanja nezakonitih migracij, kar je bistvo schengna. Zavedamo se vseh tveganj za nacionalno varnost, ki lahko izhajajo iz masovnih nenadzorovanih prehodov ljudi čez državno mejo. Migracije niso nov pojav, novi dimenziji pa sta njihova množičnost in nepredvidljivost, kar odpira tudi varnostna vprašanja. Opraviti imamo z mešanimi migracijskimi tokovi, v katerih niso samo ljudje, ki so preganjani oziroma prihajajo z vojnih območij. Problem je širši kot Slovenija in večji kot Evropa. Migracijski tok ne pojenja, hkrati pa ciljne države sporočajo, da so njihove kapacitete zasičene. Evropa se je v preteklosti bistveno prepočasi odzivala, zlasti pri varovanju zunanje meje. Zato se je vlada odločila, da posežemo po ukrepih, ki so zakonsko predvideni.

Razmere so izjemno zahtevne, vsak ukrep ima posledice, tudi tehnične ovire, kot se vidi v odzivih v medijih. Moram pa poudariti, da se Slovenija odziva trezno, sorazmerno in kredibilno. Sproti se dogovarjamo tudi z lokalnimi skupnostmi, obveščamo župane, da bi čim bolj ublažili negativne posledice. Ukvarjamo se tudi s problemom prehajanja živali, postavljamo kemična odvračalna sredstva, dodatne ograje za njihovo zaščito in odvračalne šumeče trakove.

Res verjamete, da bi bodeča žica lahko ustavila migrante, če bi prišli do ograje? Tudi domačini so opozorili, da jih ne bodo zgolj opazovali čez žico, ampak jim bodo pomagali, tudi fizično odstranili žico, da bi jih rešili.

Posamezen ukrep sam po sebi ne more prinesti rešitve, pomemben je seštevek različnih ukrepov. In v ozadju je zelo intenzivno politično prizadevanje, da dosežemo sodelovanje vseh držav, ki se srečujejo s tem problemom. Vemo, da smo vpeti v kaskadno verigo, da države južno od nas ne sodelujejo, kot bi si želeli. Zato poskušamo preprečiti, da bi se na našem ozemlju znašlo več ljudi, kot jih lahko oskrbimo, zlasti pozimi, s čimer bi nastala nova humanitarna katastrofa. Poskrbeti moramo za nemoteno delovanje države in za varnost migrantov kot tudi naših državljanov. Ne predstavljam si, da bi množice več tisoč ljudi nemoteno prehajale skozi naše gozdove in čez polja. To bi zelo slabo vplivalo na razmere v lokalnem okolju. Doslej nam je to uspelo preprečiti, varnost ni bila ogrožena. Tehnične ovire na meji so le eden od dejavnikov, s katerimi se migrantski tok čim bolj nadzoruje.

Strinjali se boste, da je bodeča žica zelo antipatičen ukrep, povezujemo jo z zapori, koncentracijskimi taborišči, ljudje se na njej poškodujejo, porežejo … Ali je to primeren ukrep, nimate glede tega nobenih pomislekov?

Odločitev ni bila lahka, vlada jo je sprejela po temeljitem premisleku in številnih razpravah, tudi v državnem zboru in svetu za nacionalno varnost. Slovenija je v zgodbi obvladovanja migracijskih tokov naredila nekaj ključnih prebojev. Naše ravnanje je imelo kaskadni, odvračalni učinek navzdol po migrantski poti. Slovenija je prva začela ustavljati migrantski tok. Pri tem je v zelo težkem položaju, saj imamo zunanjo schengensko mejo. Seveda pa posvečamo skrb vsem dimenzijam problematike, tudi tem, ki jih omenjate. Prizadevamo si čim bolj ublažiti negativne posledice tovrstnih ukrepov.

Kdo je sprejel odločitev o postavitvi bodeče žice? Bruselj, Berlin? Vtis imamo, kot da so ti ukrepi določeni od zunaj.

Ne, nikakor ne. To je bila odločitev naše vlade. Problema ni povzročila Slovenija in ne zadeva zgolj Slovenije. In ne bodo ga rešila zgolj tehnična sredstva na meji. Vsak ukrep ima posledice in vse ukrepe sprejemamo v interesu Slovenije in njenih ljudi. Mislim, da se Slovenija v dani situaciji odziva optimalno, tako kar zadeva politično prizadevanje kot z operativnim delom.

Kaj o državi pove dejstvo, da oblast ljudi na referendumu sprašuje o uveljavitvi človekovih pravic, ne vpraša pa jih, kaj si mislijo o postavitvi bodeče žice na meji?

Vlada je ugotovila, da je ta ukrep nujen, je pa začasen. Do danes niti v Bruslju nisem dobila odgovora, kako dosledno izvajati schengensko zakonodajo, ko nam na mejo organizirano pripeljejo skupino sedem tisoč ljudi, pri čemer ji čez nekaj ur sledi še ena. V skupini so otroci, nosečnice, ranljive skupine. Kako ustaviti te ljudi brez uporabe policijske sile? Enoznačnega odgovora ni. Bistveno je, da se Slovenija odziva sorazmerno, trezno in premišljeno. Zadovoljna bom, ko bodo vzpostavljene razmere, da se te ovire odstranijo.

Prejšnji teden so kriminalisti vnovič prišli v državni zbor. Kako odgovarjate na kritike, da je to napad na neodvisnost zakonodajne veje oblasti?

Ne gre za zlorabo policije v politične namene. Policija kot organ v sestavi je popolnoma depolitizirana in operativno avtonomna. Kot pri prejšnjih preiskavah je postopek potekal v skladu s predpisi, policija je delovala na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, ki je v tej fazi že presojal utemeljenost razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in utemeljenost razlogov za poseg v ustavno zagotovljene pravice. Ne morem se strinjati z očitki, da je policija posegla v avtonomnost zakonodajne veje oblasti. Ta je zagotovljena, a še vedno v okviru obstoječe zakonodaje. Primer kaže, da pravna država deluje, da delujeta načelo zakonitosti in načelo enakosti pred zakonom. Ne nazadnje je policija ena najbolj nadzorovanih institucij v državi, podvržena tožilskemu in sodnemu nadzoru, nadzoru ministrstva, varuhinje človekovih pravic in komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb.

Ko ste prevzeli položaj, si najbrž niste mislili, da se boste srečali s toliko težavami v tako kratkem času. Od begunske krize do stavke policistov in postavljanja bodeče žice na mejah?

Menim, da se dobro odzivamo na razmere in sproti obvladujemo izzive, ki se kažejo. To potrjuje, da smo na ministrstvu zelo dobra ekipa.

Ali kot novinka v politiki pri svojem delu občutite pomanjkanje političnih izkušenj?

Tega nisem občutila, mogoče zato, ker pokrivam specifičen resor, kjer prevladuje policija kot organ v sestavi. Dobrodošle so zato moje izkušnje iz odvetniških vrst, saj zelo dobro vem, kaj pomeni zakonito delo policije. Moje vodilo pri opravljanju te funkcije je, da mora politika čim bolj upoštevati stroko, kar zagotavlja stabilnost pri vodenju resorja.

Ob koncu leta je govor o rekonstrukciji vlade. Kakšni so vaši odnosi s predsednikom vlade, menite, da vam bo uspelo končati mandat?

S predsednikom vlade zelo dobro sodelujem in moje ime se v zvezi z rekonstrukcijo vlade v notranjih krogih ni pojavljalo. To so medijske špekulacije, jaz jih interpretiram tako, da delam dobro in da se z mano splača ukvarjati. Ne prepoznavam se v zgodbah o rekonstrukciji vlade. Na to kažejo tudi dosežki ministrstva v preteklem letu, med njimi je tudi proračun za policijo.

Čeprav ste sredi pogajanj s policisti, ki stavkajo, kar so gotovo izredne razmere za policijo. Kako potekajo pogajanja?

Pogajanja se nadaljujejo. Razmere so kompleksne in jih je treba gledati širše. Vlada je v nezavidljivi situaciji, nakopičili so se primanjkljaji iz preteklih let, saj se v policijo ni vlagalo. Zato je podhranjena tako kadrovsko, materialno kot finančno. Spopadamo se tudi z neuresničenimi zavezami preteklih vlad, to so stari dolgovi, in kot resorna ministrica zahteve policistov razumem. Vendar je aktualna vlada prva, ki se je resno odzvala na te zahteve, za policijo smo naredili več kot pretekle vlade v zadnjih desetih letih skupaj. Če seštejemo dodatna sredstva za leto 2015 in upoštevamo proračunsko perspektivo za 2016 in 2017, mi je uspelo policiji zagotoviti dodatnih 87 milijonov evrov, kar je dobra osnova za nemoteno izvajanje zakonskih nalog in varno delo policistov. Vlada nam je odobrila tudi več kot 300 novih zaposlitev. Prihodnje leto načrtujemo nakup večjih količin opreme, vozil, izvedli bomo tudi nujne investicije.

Kdaj bi se lahko pogajanja končala?

To je težko reči. Vlada nas je pooblastila, da se pogajamo o odpravi ključnih anomalij pri plačah policistov in policistk. Pri tem pa upoštevamo učinke dogovora na širši javni sektor. Verjamem, da bo kompromis možen. Tudi nam je v interesu, da se pogajanja čim prej končajo.