Tiskane izdaje
Ljubljana - Pojasnila po objavi poročil o nadzoru v diplomaciji je danes na tiskovni konferenci podal generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Stanislav Vidovič. Pravi, da je cilj »teh nadzorov, da davkoplačevalcem dejansko upravičimo vsak porabljen evro«, hkrati pa preprečitev neracionalne porabe tam, kjer do tega prihaja.
Gre za večje in manjše kršitve, večinoma gre za negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Med veleposlaniki, pri kateri je nadzor ugotovil kršitve, so tudi kandidati za nove veleposlaniške položaje.
Kot je dejal Vidovič, notranji nadzori potekajo od leta 2009, njihov cilj pa je »zagotoviti urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov«. Vsak ambasador ima nadzor vsaj enkrat v svojem mandatu.
»Od leta 2009 praktično vemo za vsak evro, ki je porabljen na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ali je uporabljen upravičeno, neupravičeno, gospodarno, negospodarno. Verjamem, da smo edini v državni upravi, ki imamo tako temeljit nadzor praktično za skoraj tretjino naših zaposlenih,« je dejal Vidovič.
Neupravičeni nakupi, nagrade, preseganje limitov ...
Generalni sekretar je naštel nekaj glavnih ugotovitev nadzorov. Med njimi so na primer nakupi blaga brez predhodno sklenjenih pogodb, izplačila na podlagi nepodpisanih pogodb, preseganje limitov za nastanitev in reprezentanco. Pogosta je bila tudi uporaba službene kartice v privatne namene, nepravilno so obračunavali dnevnice, ponekod pa sploh niso vodili določenih evidenc. Na nekaterih diplomatsko konzularnih predstavništvih so brez osnove in odobritve izplačevali nagrade.
Do nepravilnosti je prihajalo tudi pri obračunavanju potnih stroškov. »Najpogostejša napaka je, da se pri obračunavanju kilometrine obračunava redna cena goriva, namesto da bi se obračunavala cena goriva, ki jo imajo diplomati. V večini držav je ta cena zmanjšana za davek in za trošarino,« je pojasnil Vidovič.
»Diplomati niso paraziti«
Na vprašanje, koliko so davkoplačevalce stale napake, ki jih je odkril nadzor, je Vidovič naštel nekaj odmevnejših primerov. Med njimi je omenil Petra Reberca, kjer gre za oškodovanje v vrednosti okrog 100.000 evrov, Vladimirja Kolmaniča, ki obročno vrača okrog 17.000 evrov, proti Miran Čupkoviču Skenderju in Boštjanu Kovačiču pa postopek še teče. Proti Janezu Šumradi so vložili kazensko ovadbo, ki je bila zavrnjena, pritožili so se na zahtevo Nataše Vodušek o odškodnini v višini 60.000 evrov. Ostali dolgovi, ocenjuje Vidovič, znašajo približno 5000 evrov.
Kljub ugotovljenim napakam Vidovič vztraja, da večina veleposlanikov svoje delo opravlja izjemno kvalitetno. Vključno z Veroniko Stabej in Aleksandrom Geržino, ki se te dni pogosto omenjata v medijih, je dejal generalni sekretar na MZZ. »Slovenska diplomacija dela dobro, ampak lahko dela še bolje,« še dodaja.
Ob tem pravi, da je ena ključnih nalog nadzorov tudi ta, da slovenski diplomaciji vrnejo ugled: »Želimo, da slovenski davkoplačevalec, ko razmišlja o diplomatu, ne vidi samo parazita ali kriminalca, ampak da vidi človeka, ki zastopa interese Slovenije v tujini, in človeka, ki mu bo pomagal v tujini.«
Pahor bo zadržal podpis o imenovanju novih veleposlanikov
Predsednik republike Borut Pahor in premier Miro Cerar sta se danes posvetovala o nadaljnjih odločitvah vlade in predsednika republike glede imenovanj novih veleposlanikov in vodij misij. Kot so sporočili iz Pahorjevega urada, bo predsednik zaradi poročil o nadzoru v diplomaciji zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanikov.
Generalni sekretar Vidovič pravi, da med kandidati za veleposlanike ni nikogar, ki bi kršil slovensko zakonodajo, a hkrati dodaja: »Mogoče je pri kakšnem od njih prišlo do kakšne manjše napake.«
Pahor bo po današnjem pogovoru s Cerarjem počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilih kakorkoli vplivajo na njen dosedanji predlog za imenovanje novih veleposlanikov v drugih državah in pri mednarodnih organizacijah, so še sporočili iz Pahorjevega urada.
